Ruska strast, slovenska oblast

Ruska strast, slovenska oblast

Dnevnik, 18. julij 2015 ― Ruski diptih zgodovinarke Mateje Ratej se bere bolje kot marsikatera slovenska kriminalka, četudi se avtorica v njem na prvi pogled loteva manj vročekrvnih tematik kot Avgust Demšar. Ratejeva se tokrat, v preteklosti je denimo že objavila delo...
Iz cikla Stvari

Iz cikla Stvari

Literatura v živo, 17. julij 2015 ― –   Ker smo v ljubezni, četudi enostranski, neizprosni in pričakujemo, velikokrat neutemeljeno, pozornost, čeprav želim nekaj povedati, ob tebi raje ostanem tiho. Kot takrat, ko opazujemo naravo […]
Poletna kratka zgodba (2.): Zgolj nevarni, resnično zajebani ljudje ali Humanitarna akcija

Poletna kratka zgodba (2.): Zgolj nevarni, resnično zajebani ljudje ali Humanitarna akcija

Airbeletrina, 17. julij 2015 ― Nekoč je živela mlada ženska, ki ni bila še nikdar v življenju zares srečna, niti nesrečna. Odraščala je na podeželju, v družbi očeta, matere in starejše sestre. Na svoje otroštvo je imela lepe in nežne, a zelo medle spomine; menila je, da se ji kot otroku pač ni dogajalo nič posebnega, ker če bi se ji, bi si to gotovo zapomnila. Doma ni bilo ne nasilja ne alkoholizma, večere so največkrat preživljali skupaj pred televizorjem. Kot otrok je mlada ženska rada gledala risanke in filme, brala knjige in se žogala. Učitelji so trdili, da je vestna učenka s smislom za jezike, in ko je zaključila osnovno šolo, je imela pred sabo edino logično pot: gimnazijo. Gimnazijo, s tem pa tudi mesto in internat.

Kristina Posilović: Kuga in njene hčere

Poiesis, 17. julij 2015 ― V.   okoli vratu je nosila ogrlico iz zob morskega psa enakomerno razvrščenih po dvanajst na vsaki strani to ji je bilo zavarovanje v primeru bolezni dlesen terapija z lovljenjem, grizenjem in mletjem Carcharias taurus ima na zobeh konice za dodatno zaščito da bi pobegnil Constantinu ob obalah Sicilije iz zob morskega psa se lahko naredi 1250 ogrlic od ugriza enega človeka lahko oboli celotno človeštvo   Prevedel Peter Semolič  
Riti

Riti

Vigevageknjige, 15. julij 2015 ― Talesa so na Miletu vsi zafrkavali, da skoz nosi nos v oblakih in da je skoz brez keša. Ta filozofija pa pasji drek, skoz neki postava in razmišlja, dela pa nič, tovrstne modre in lepe … Več ...

NOGOMETAŠI NA ROBU

Špehšpilja, 15. julij 2015 ― V HBO-jevi poletni shemi je vso pozornost posesal Pravi detektiv. Druga sezona seciranja psihološko razsutih detektivov v lovu na storilca gnusnega zločina, prepletenega z navezo lokalnih mafijcev in koruptivnih oblasti, počasi stopa na plin in se približuje obratom prve sezone, toda če jo bo želela dohiteti in voziti vštric z njo po aveniji nepozabnih, bo morala še dodatno naoljiti motor s preobrati. V detektivovi senci pa sta na plan pokukali dve polurni seriji komičnega značaja. Prva so Nogometaši (Ballers), ki spremljajo prekupčevanje z igralci v severnoameriški nogometni ligi pod taktirko napetih bicepsov, tricepsov in nekaj mišic, ki jih ima samo on, Dwayna Johnsona. Že zaradi majhne priljubljenosti ameriškega nogometa v naših logih bodo Nogometaši pri nas bržda zgolj nišna uspešnica med ljubitelji jajcometa, četudi se da njihove zgodbe prestaviti v katerikoli drugi profesionalni šport, za katerim stojijo nori denarji sponzorjev. Sploh z norijo glede letošnjega podpisa pogodbe Gorana Dragića z moštvom Miami Heat. Je pa nadaljevanka simpatično aktualna s tematiko finančne odgovornosti, ki je tako mladim kot upokojenim športnikom v Nogometaših kronično primanjkuje. Bolj v sozvočju s slovenskimi gledalci bo tako serija Na robu (The Brink), ki si želi biti Dr. Strangelove za sodobne čase. Za razliko od Kubrickove prefinjene satirične mojstrovine v nadaljevanki, ki so jo posneli že pred Francovim in Rogenovim Intervjujem, v njej ne najdemo igralca, ki bi upodobil več vlog tako kot legendarni Peter Sellers, a igralci so izbrani modro. Predvsem Jack Black, ki je v vlogi Alexa Talbota, uslužbenca ameriškega zunanjega ministrstva v Islamabadu, zadolženega za projekte pitne vode, odigral klasičnega Jacka Blacka. Talbot se po državnem udaru v Pakistanu znajde v rokah vojaške hunte, edini človek, ki mu je pripravljen pomagati, pa je njegov šofer Rafiq (Aasif Mandvi, ki ga redno spremljamo na Stewartovem The Daily Showu), ki do njega začuti skoraj ghandijevsko usmiljenj
ZaPik: Tomas Venclova, gin in generacije

ZaPik: Tomas Venclova, gin in generacije

Airbeletrina, 15. julij 2015 ― Poletje pomeni, da se približujejo Dnevi poezije in vina, naš najljubši pesniški festival. Čeprav se uradni gostje vsako leto menjajo, se mnogi, ki so prišli enkrat, vračajo. Namesto gina Glibery’s sicer srkamo vino – in čeprav so pogovori vedno nekoliko drugačni, se okoli bistva vztrajno zbirajo enaka vprašanja, kot jih je v pesmi Zarečje oblikoval lanski častni gost Tomas Venclova.

Pogovor z Andrejem Hočevarjem

Poiesis, 15. julij 2015 ― Naj najin pogovor začnem na drugi strani »produkcijske verige« pesništva: si urednik vsaj zame najbolj kompleksnega elektronskega medija za književnost pri nas www.ludliteratura.si . Ga lahko na kratko predstaviš, kako je nastal, katere ideje te vodijo pri njegovem urejanju? In še, ali meniš, da se s tem, ko se poezija seli na splet tudi že izvija iz geta, v katerem se je znašla v zadnjih desetletjih? Ko sem začel pred kakšnimi desetimi leti resneje sodelovati z revijo Literatura (kamor me je napotila Vanesa Matajc), sem imel res srečo, da so moje ideje pri uredniških kolegih, posebej pri Urbanu Vovku in Primožu Čučniku, naletele na zainteresirana ušesa. Zdi se mi, da so bili časi takrat v znamenju napredovanja z manjšimi koraki, v smislu literature in revijalistike, ki sem ju dojemal kot nekaj zrelega, izoblikovanega, kar moram osebno šele doseči in šele nato, če sploh, razmišljati o spremembah in izboljšavah, ki celotne strukture ne bi preveč pretresle, ampak jo samo malo raztegnile v različne smeri. Nekoliko kasneje sem spoznal – tudi ob opazovanju mlajših kolegov, ki so že v izhodišču imeli odlične, a bolj radikalne ideje, ki jih ta struktura v svojo škodo enostavno ni mogla povsem integrirati –, da je treba [...]
še novic