Trije možje se klatijo: o tem, zakaj je potrebno brati Jeroma K. Jeroma

Trije možje se klatijo: o tem, zakaj je potrebno brati Jeroma K. Jeroma

Konteksti (Tomaž Bešter), 22. avgust 2015 ― Zapis je bil predhodno objavljen v Outsiderju - reviji, ki presega meje. Toplo jo priporočam v branje; Nina, hvala za dovoljenje za objavo  http://outsider.si/  Trije možje se klatijo je eden zadnjih knjižnih naslovov, ki je našel pot v moje roke. Napisal jo je Jerome Klapka Jerome (1859 – 1927). In povsem mešani občutki me navdajajo, ko razmišljam o sodbi. Povsem mešani. In pri tem nisem edini. vir slike: bralnaznacka.si Že dvanajst let mineva, odkar je The Guardian, spletišče, ki ni kar vsevprek zanemarljivo glede pisanja o kulturi in knjigah, objavil lestvico stotih največjih romanov vseh časov. Takšni seznami sicer niso nikakršna redkost, a vseeno je vsake toliko prijetno pogledati nanje. In na tem dotičnem seznamu najdemo tudi Jeromovo delo. Na triintridesetem mestu, za dr. Jackyllom in mr. Hydeom ter pred Dorianom Grayem.Težava, ki jo ima tu knjiga Trije možje se klatijo, je predvsem, da je na tem seznamu ni. The Guardian je na seznam dodal predhodno Jeromovo knjigo, Trije možje v čolnu. Trije možje se klatijo pa je nadaljevanje dogajanja, ki je predstavljeno v Treh možev v čolnu, kjer se Jerome z dvema prijateljema poda na avanturo po reki Temzi. Marsikateri seznam, seveda še posebno tisti, ki se ukvarjajo s komedijami, ne bo pozabil na to vrhunsko zabavno čtivo. Trije možje se klatijo pa želi biti natanko tako uspešna, zabavna, pronicljiva, satirična, tragikomična, polna uvidov, pred svojim časom in kratkočasna ter v svoji siceršnji larpurlartistični neuporabnosti dodajati literarno patino situacijam, ki so sicer lahko povsem mimobežne. Trije možje v čolnu prinesejo vse našteto. In v malodane vseh delih Jeromu to uspe tudi v Trije možje se klatijo. Kar je večidel vzrok mojih zgoraj omenjenih mešanih občutkov, je predvsem to, da pri slednji s seštevanjem posameznih delov ne pridemo do celote. Knjiga ni nikakršen presežek v literarnem smislu, to ni nobena skrivnost, vendarle pa bi bilo vse drugače, če bi Trije možje se klatijo imeli jasno rdečo nit. Kar j

Vrbsko jezero

LUD Literatura, 21. avgust 2015 ― I. Večer je, ko se najina pogleda srečata v odmevanju srebrne vode. Počutim se malo osamljen, malo ti. V zraku odsevajo škržati, ki preglasijo igro kart […]
AirBeletrina na Dnevih poezije in vina

AirBeletrina na Dnevih poezije in vina

Airbeletrina, 20. avgust 2015 ― Naslednji teden bomo vsi skupaj dočakali naš najljubši festival – Dneve poezije in vina. Uredništvo AirBeletrine s tem kompenzira maturantski izlet, na katerega nas sošolci niso povabili, absolventa, za katerega vabila nismo sprejeli, in sindikalni izlet, ki ga nismo sposobni organizirati. Sicer pa so Dnevi poezije in vina več od vsega tega skupaj. Če vas nanje še nikoli ni zaneslo, vam priporočamo, da to storite letos.
Mary Shelley: Frankenstein ali Sodobni Prometej

Mary Shelley: Frankenstein ali Sodobni Prometej

KEVD'R, 20. avgust 2015 ― Sem jaz zahteval, Stvarnik, da iz gline pregneti me v človeka? Te prosjačil, da iz mraka me postavi v ljubki raj? (John Milton – Izgubljeni raj, X. 750–753, prevedel Marjan Strojan) Zgornje Miltonove vrstice sestavljajo pomenljiv epigraf, ki ga je angleška pisateljica Mary Shelley izbrala za svoje znamenito fantazijsko delo Frankenstein. Vprašanje, podobno tistemu, ki… More Mary Shelley: Frankenstein ali Sodobni Prometej
Po njihovih besedah?

Po njihovih besedah?

LUD Literatura, 20. avgust 2015 ― Predstavljajmo si: Po dvajsetih letih se srečata sošolca J. in B. ter obujata spomine na srednješolske dni. Druženje poteka v prijetnem duhu, ob hladni pijači, v senci enega izmed mariborskih lokalov. […]

13. mednarodna pesniškoprevajalska delavnica Zlati čoln 2015

Trubarjeva hiša literature, 20. avgust 2015 ― petek, 28. avgust, ob 11. uri: vabljeni na literarno matinejo, na kateri bodo svoje avtorsko in prevajalsko delo predstavili udeleženci letošnje mednarodne pesniškoprevajalske delavnice Zlati čoln: Anupama Amaran (ZDA, Tamil Nadu), Ivo Landžev (Bolgarija), Goro Takano (Japonska), Ana Brnardić (Hrvaška), Agnieszka Żuchowska-Arendt, Jacek Lenkiewicz (Poljska), Kari Klemelä (Finska), Petra Kolmančič, Goran Č. Potočnik, Urška P. Černe, Nino Flisar, Tatjana Jamnik, Muanis Sinanović, Anja Sredić in Špela Kopitar (vsi iz Slovenije).  Letošnji Zlati čoln bo po ustvarjalnih in prevajalskih morjih plul med 23. in 30. avgustom 2015 v Škocjanu na Krasu in v Ljubljani. Kot običajno bo delavnico vodil Iztok Osojnik. Več o programu na spletni strani Zlati čoln 2015. Program so podprli Javna agencija za knjigo RS, Turistično društvo Škocjan, Regionalni park Škocjanske jame, KUD Police Dubove, KD Vilenica, Krka, d. o.o., KUD Apokalipsa. {fshare id=1647}
še novic