Kot bi ga napisal kakšen Slovenec ...

Kot bi ga napisal kakšen Slovenec ...

Airbeletrina, 11. oktober 2015 ― Začnimo iskreno: Morrisseyevega romana List of the Lost (Seznam izgubljenih, 2015) nisem prebrala do konca. Oziroma drugače – prebrala sem začetek in konec in nekaj izbranih odlomkov iz jedra, a kljub temu da knjižica vsega skupaj tehta ubogih 118 strani, se je v nekem trenutku zazdelo povsem nemogoče, da bi jo presnovila v celoti. Vse, kar so povedali v Guardianu, namreč drži. To je knjiga, ki vam je res ni treba prebrati.

Polemično vaša, Aleister Crowley in John Lennon

KEVD'R, 11. oktober 2015 ― Marsikdo bi si težko zamislil na prvi vtis tako različna človeka, kot sta bila John Lennon in Aleister Crowley. Le kako bi bil lahko Beatle, ki ob belem klavirju sanja o miru in ljubezni na Zemlji, podoben satanistu, Zveri 666, »najbolj pokvarjenemu človeku na svetu«, ki te iz vsake fotografije prebada s svojim magnetičnim pogledom?… More Polemično vaša, Aleister Crowley in John Lennon

Pogovor z Ivom Frbéžarjem

Poiesis, 11. oktober 2015 ― Si pesnik in slikar. Katera teh dveh umetnosti je prej stopila v tvoje življenje in katera kasneje ter na kakšen način sta vstopili? Spomnil sem se svojega učitelja risanja in slikanja, pokojnega Sava Sovreta, ki je nihal med dvema ljubeznima, slikanjem in violino. Odločil se je za slikanje. No, meni je bilo, hočeš nočeš, s to dilemo na silo »prizanešeno«. Po spletu okoliščin so me, že po sprejemu na Akademijo, skupaj s Štefanom Remicem izločili zaradi nekih jugoslovanskih pravil o sodelovanju med republikami. Amaterizem mi posledično ni dišal, zato sem se ujezil, zaklenil barve in štafelaj v klet in se odločil, da svoje mesto poiščem v drugi ljubezni, t.j. literaturi. Torej, najprej sem, po duši, predvsem slikar – vedno sem sanjal samo o tem – prepričan sem bil, da bom, ko odrastem, slikar. Poezija je vstopila v moje življenje kasneje, čeprav sem pisal že v zgodnjih letih. Risati, slikati sem začel, po očetovih stopinjah, že pri petih letih, pisati pa pri sedmih. Prva nagrada za pisanje me je »doletela« že v prvem razredu, ob sodelovanju v Mladi njivi, ki jo je pri Ljubljanskem dnevniku urejal pisatelj Ferdo Godina, s katerim sva kasneje postala dobra prijatelja. Pa vendar menim, da tudi [...]
Platon, na pomoč! – O čem je pravzaprav govoril Platon in kako si lahko s tem pomagamo danes? (Lara Paukovič)

Platon, na pomoč! – O čem je pravzaprav govoril Platon in kako si lahko s tem pomagamo danes? (Lara Paukovič)

Trubarjeva hiša literature, 11. oktober 2015 ― Čeprav se zdi, da so pritožbe spričo političnega dogajanja v državi vsako leto glasnejše, je nezadovoljstvo z ureditvijo in političnimi razmerami nekako splošen pojav, ki se vleče, vse odkar ljudje živimo v skupnosti. Pojem idealne države namreč žal ostaja zgolj utopija. A medtem ko se večina ljudi osredotoča le na to, kaj bi bilo treba spremeniti, da bi država bolje funkcionirala, so zelo redki tisti, ki so pripravljeni ponuditi alternativo trenutnemu stanju. Eden takih je bil seveda Platon, čigar dialog Država, ki se predvsem osredotoča na vprašanje pravične države, je eden najpomembnejših tekstov v zgodovini filozofije in hkrati delo, na katerega se pogosto naslanjamo še danes, bodisi v politki bodisi v humanistiki nasploh. A prav pri delih, ki so tako vseprisotna kot Država, se nam rado zgodi, da jih pričnemo dojemati površno. Zato je bilo predavanje z naslovom Platon, na pomoč!, ki ga je v Trubarjevi hiši literature 6. oktobra vodil Andrej Praček, predavatelj kulturnega društva Nova Akropola, za tiste med nami, ki nas ta tematika zanima, zelo dobrodošlo.
*

*

LUD Literatura, 9. oktober 2015 ― Zobje se zarijejo v sočno meso. Pojem košček prostora, ki ga dobro prežvečim, da ga spomin lahko vsrka. Izpljuvam snov,  najprej oglje,  potem  rjo. Dotik, stik. Ko […]
#girlsquad get real

#girlsquad get real

Airbeletrina, 9. oktober 2015 ― Svoje prijateljice lahko preštejem na prste ene roke. Včasih so glamurozne, včasih pa ne. V ponedeljek zjutraj jim je težko vstati in še težje delati, do srede pa na novo odkrijejo svet ličil, BB kreme in popoldanske rekreacije. Svojim prijateljicam rada kuham, ker jih to razveseli. Skupaj pijemo čaj in se pogovarjamo o čustvih, oblekah in prihodnosti. Ko napočijo avanturistični časi, torej poletje, se odpravimo na izlet. Tudi v hribe in na morje gremo. Kadar imam herpes ali še posebej veliko mozoljev, jih pred svojimi prijateljicami ne skrivam. Najbolj sproščena in najbolj sama sebi podobna sem v družbi ene izmed njih, ki ji z največjo radostjo nataknem naziv najboljše prijateljice #bff. Z njo počnem vse, kar nam je s prijatelji početi.

Peer Gynt. Svet je premalo, življenje pa preveč, če človek ni v skladu s samim seboj.

KEVD'R, 9. oktober 2015 ― Življenje, življenje, ki ga je vredno živeti, ustvari šele samostojni, neprestano osmišljajoči se jaz, sicer je življenje zgolj lupina, zgolj nekaj na videz trdnega, kar ovijemo okoli sebe samo zato, da lahko rečemo, da eksistiramo; zgolj tolažba, da morda pa le nismo zapravili svojega življenja. Od tod naprej lahko razvijam misel, da so besede še… More Peer Gynt. Svet je premalo, življenje pa preveč, če človek ni v skladu s samim seboj.

Matej Krajnc: Knjige

Poiesis, 9. oktober 2015 ― Knjige prazno strmijo. Njihove strani so bele. Platnice so molji nažrli. Hladne so. Ovdovele.   Čakajo. Ne vejo, koga. Umrle bi, a se ne da. Večkrat so že poskušale. Vztrajno. A smrt jih vselèj naplahta.   Slonijo na starih policah. Brišejo včerajšnjo slino. Rade bi imele zgodbo, zgodbo in zgodovino …  
Nobelova nagrajenka za literaturo je beloruska raziskovalna novinarka Svetlana Alexievich

Nobelova nagrajenka za literaturo je beloruska raziskovalna novinarka Svetlana Alexievich

Trubarjeva hiša literature, 9. oktober 2015 ― Letošnja Nobelova nagrajenka za literaturo je Svetlana Aleksijevič, beloruska novinarka in pisateljica, znana po besedilih o posledicah katastrofe v Černobilu in vojni v Afganistanu. V slovenščino imamo prevedeno knjigo Černobilska molitev: kronika prihodnosti (prevod Veronika Sorokin, založba Modrijan). Več na spletni strani časopisa Delo. {fshare id=1728}  
Nobelova nagrajenka za literaturo je beloruska raziskovalna novinarka Svetlana Alexievich

Nobelova nagrajenka za literaturo je beloruska raziskovalna novinarka Svetlana Alexievich

Trubarjeva hiša literature, 9. oktober 2015 ― Letošnja Nobelova nagrajenka za literaturo je Svetlana Aleksijevič, beloruska novinarka in pisateljica, znana po besedilih o posledicah katastrofe v Černobilu in vojni v Afganistanu. V slovenščino imamo prevedeno knjigo Černobilska molitev: kronika prihodnosti (prevod Veronika Sorokin, založba Modrijan). Več na spletni strani časopisa Delo. {fshare id=1728}  
še novic