99 POLICIJSKIH PROBLEMOV

Špehšpilja, 4. november 2015 ― Če sem se prejšnji teden na tem mestu sprehajal po temačnih gothamskih ulicah v družbi moralno oporečnih policistov, kot kontrapunkt v tej številki postrežem z vedrim pogledom na policijsko udejstvovanje v Velikem jabolku. Ob humoristično nanizanko Brooklyn 99 sem se zadovoljno obregnil že ob začetku njene televizijske poti, letos, ko strumno korači skozi tretjo sezono in se je otresla porodnih krčev, pa se spodobi, da jo znova povabimo na zaslišanje. Detektivski primeri so bili že od samega začetka nanizanke v drugem planu. So zgolj eno od dejstev vsakdanjosti, s katerimi se sooča trenutno najbolj zabavna policijska postaja na svetu (kar potrjujeta lanska zlata globusa za najboljšo teve serijo v kategoriji muzikalov in komedije ter za najboljšega igralca v taisti kategoriji, ki ga je v žep spravil Andy Samberg za na prvi pogled vuhmepišovskega detektiva Jaka peralto). V žarišču so njihovi medsebojni odnosi, ki z gradnjo likov skozi čas postajajo vse bolj pisani, a ne zapadejo v pretirano parčkanje. Čeprav so v osnovni postavi poglavitnih likov štirje moški in tri ženske, lahko njihove medsebojne zveze ponazorimo z dvema daljicama in ne z nepregledno čačko vseh obstoječih kombinacij, kakršnih smo vajeni pri podobnih serijah. Bosta/ne bosta odnos med Peralto in sodelavko Amy je bil že od samega začetka očrtan v Jakovem značaju in tiho vpliva na njuna razmerja z drugimi, Boylova kratkotrajna (in seveda tudi kratkočasna) zveza z dežurno čudakinjo, tajnico Gino (ki je bila še najmanj čudaška od vseh njegovih simpatij), pa ob spominjanju še vedno vpliva na motivacijo likov. Čeprav je središčna točka serije Samberg, poanta leži v celotni zasedbi, ki sestavlja disfunkcionalno poklicno družino, in odstranitev kateregakoli člena iz verige, bi se krepko poznala. A prav to so si ustvarjalci privoščili, ko so ob zaključku druge sezone poveljnika Holta kazensko premestili na oddelek newyorške policije za odnose z javnostmi, kamor sta se preselila skupaj s tajnico Gino. Polic

Borut Petrovič Vernikov: zunaj časa je vse mrzlo

Poiesis, 4. november 2015 ― zunaj časa je vse mrzlo bom živel če me poljubiš? tam ni stopnic v očeh je tema   zenice so slepe bom spregledal če me poljubiš?   zunaj časa je vse mrzlo tam ni krvi ne toplih besed tam misel še ni noseča tam je nekaj kar nima imena zunaj časa je vse mrzlo bom spregovoril če me poljubiš?   zebe me   v zapečatenem molku ne morem kričati nimam jezika da bi okusil pijačo križanega nimam prstov da bi se dotaknil križa zunaj časa je vse mrzlo bom vsaj sanjal če me poljubiš?   edino kar čutim je zavest pa še ta me ne pozna jaz pa ne vem kdo sem zunaj časa je vse mrzlo bom preživel če me poljubiš?   pustil si me v zaklenjenem labirintu človek je postal zob vampirja čakam da bi se rodil bom dobil telo če me poljubiš? zunaj časa je vse mrzlo sončna ura pa peče    
V primežu bolečine, ljubezni in neizmerne volje do življenja

V primežu bolečine, ljubezni in neizmerne volje do življenja

KEVD'R, 3. november 2015 ― Preplet različnih življenjskih zgodb, katerih protagonistke so ženske, ki nosijo svoje strahove in bolečino s ponosom in samozavestjo. Film Ti me nosiš (Ti mene nosiš) hrvaške režiserke Ivone Juka (podpisala se je tudi pod scenarij), nas popelje v Zagreb, ki v svojem jedru skriva nešteto majhnih pripovedi vsakdanjih ljudi. Tri junakinje, majhna deklica Dora, režiserka… More V primežu bolečine, ljubezni in neizmerne volje do življenja
Štiri mene pred Rdečimi zorami

Štiri mene pred Rdečimi zorami

Prepih ~ Draft (Tea Hvala), 3. november 2015 ― Plakat: Jana Kumberger Za vse, ki nestrpno pričakujete naslednji, že 17. feministični in kvirovskski festival Rdeče zore, in tiste, ki potrebujete svojo redno dozo feministično in kvirovsko obarvanih dogodkov, kolektiv Rdečih zor pripravlja večer za druženje in pogovor ob pestrem programu. Vabljene_i v četrtek, 12. novembra 2015, ob 20h v koncertno dvorano Rog.  PROGRAMPredstavitev
Jaka Železnikar: Vuk Ćosić: Nacija-kultura

Jaka Železnikar: Vuk Ćosić: Nacija-kultura

Poiesis, 3. november 2015 ― E-poezija v Sloveniji je redka. Eno tovrstnih del, ki k branju prispeva ne le dobesedno zapisano, ampak tudi branje preko raznolikih plasti širšega kulturnega konteksta ter razpršeno, mrežno (so-) avtorstvo/interakcijo, je delo Vuka Ćosića: Nacija-kultura. Delo je bilo prvič predstavljeno konec leta 2000 v sklopu razstave posvečene 200 letnici rojstva Franceta Prešerna, z naslovom “Pevec, ne bogat ali sloveč”, v Narodnem muzeju. Poleg arhivskega gradiva, rokopisov in predmetov, povezanih s pesniškim delom in življenjem Franceta Prešerna, je razstava obsegala še dvoje del e-poezije (oziroma spletne umetnosti) dveh avtorjev, ki sva med prvimi pristopila k raziskovanju novih pokrajin pisanja za splet. Ne kot prenos obstoječih metod, predvsem iz tiska, v nov medij, pač pa izhajajoč iz njegovih specifik, predvsem mrežne, programske in socialne (za razumevanje slednje besede velja imeti v mislih, da je razstava potekala nekaj let pred razmahom blogov in kasnejših družbenih omrežij). Delo Vuka Ćosića Nacija-kultura ni več dostopno, dokumentacija dela, kolikor obstaja, ni enostavno dostopna (po tej razstavi je bilo delo sicer večkrat predstavljeno, a le kot fragmentarna dokumentacija). Sprehod do NUK-a je, glede tega dela, nekoristen. Na projekciji so se v tipografiji, izdelani po prvi objavi Sonetnega venca, spremenjeni v digitalno črkovno družino, v obliki Prešernovega soneta [...]
Pogovarjati se

Pogovarjati se

Airbeletrina, 3. november 2015 ― Imam to nenavadno črto, da me najbolj od vsega zanimajo ljudje. Imam tudi to nenavadno črto, da se z ljudmi družim zelo malo. Če bo treba izbirati med »pijačo v mestu« ali branjem romana, ki sem ga taisti dan prejela po pošti, bom izbrala branje. Če se bom v službi cel dan srečevala z ljudmi in katerega med njimi celo intervjuvala, se bom veselila večerne samote. Če se bom potikala po festivalih uprizoritvenih umetnosti ali knjižnem sejmu, bom le v redkih primerih ostala na pogostitvi. Če bom poslušala lep koncert, bom po koncu za šankom ostala
Barbara Gale - Telo (poezija)

Barbara Gale - Telo (poezija)

Trubarjeva hiša literature, 3. november 2015 ― O avtorici:  Rodila sem se leta 1982 v Ljubljani. že v otroštvu sem izredno rada prebirala knjige in se kot empatična in občutljiva oseba v zgodbe in glavne junake popolnoma vživela. Svet v knjigah je bil dolgo časa moj edini svet, ki sem si ga priznala. Ampak seveda je realnost nekaj povsem drugega, v knjigah pa sem našla uteho in bivališče za svojo dušo. Iz tu izhaja moja poezija, iz težkih trenutkov, iz sveta, ki bo vedno obstajal, v iskanju nekega ideala.        
Frankfurt po Frankfurtu

Frankfurt po Frankfurtu

Trubarjeva hiša literature, 3. november 2015 ― Že 29. leto zapored smo za vas pripravili prodajno razstavo tujih knjig Frankfurt po Frankfurtu, kjer si lahko ogledate izbor najboljših knjig, ki jih je v preteklem letu ponudila svetovna knjižna produkcija. Na letošnji razstavi je na ogled približno 7000 naslovov 443 tujih založnikov. Najbolj zastopani založniki so skupina Taylor& Francis, Wiley, Oxford in Cambridge UP, ameriške univerzitetne založbe, Elsevier in McGraw-Hill. Več o dogodku na spletni strani knjigarne Konzorcij. {fshare id=1879}  
še novic