Karikirano mravljišče človeških napak

KEVD'R, 18. november 2015 ― Portugalski režiser Miguel Gomes je v filmu 1001 noč: Obup – sicer del trilogoje, predvajane na 26. Liffu v Kinodvoru – zarezal globoko v družbeno plast Portugalske, države, ki je že nekaj časa v krizi. Četudi naslov obeta zgodbo v smislu pravljice, film le po strukturi – kakor na začetku napove že pripovedovalka vseh zgodb… More Karikirano mravljišče človeških napak
Mamo ta 26. LIFFe!

Mamo ta 26. LIFFe!

Airbeletrina, 18. november 2015 ― Malo za šalo, malo zares! Na Airbeletrini smo za vas zopet pripravili jubilejno festivalsko videoreportažo, v kateri novinar Matjaž Juren – Zaza in snemalec Andraž Jerič bolj ali manj uspešno potrjujeta tezo, da je vseeno bolje biti na Liffu – kot ne biti na Liffu. Kot da še nimate dovolj razlogov za gledanje, naj poudarimo, da se v prispevku pojavijo tudi nekateri znani obrazi (#celebz) kot npr. Katja Perat, Simon Popek, Matevž Jerman in dr. Brglez (?)... Skratka avdiovizualna uživancija par ekseljons.

NULA NULA GLODALEC

Špehšpilja, 18. november 2015 ― Prejšnji teden sem si ogledal novo Bondiado, štiriindvajseto po vrsti po uradnem kanonu. Spectre z vprašanjem o varnosti in zlorabi kopičenja podatkov poseže v aktualne dnevnopolitične tematike, a zgodbovno ne doseže Skyfalla, saj se bolj kot z zgodbo ukvarja s pokloni prejšnjim filmom iz serije. S čimer sicer ni nič narobe, če od Bonda pričakuješ kolaž visokooktanske akcije na eksotičnih lokacijah in brezbrižno promoviranje trgovskih dobrin od zapestne ure do avtomobila ter vsega vmes. Za povrh pa si privoščijo še svojo verzijo igroprestolnega Vršaca oziroma gorostasega Gregorja Clegana, saj se ameriški rokoborec Dave Bautista kot zlobni silak Hinx (ki je po Draxu iz Varuhov galaksije očitno aboniran na zaključni iks v imenu, saj kmalu pride še Heist, kjer je njegovemu liku ime Cox) ne mudi kopirati Cleganovih potez, ob katerem nam (vsaj nekaterim) popadajo oči iz jamic. A kljub vizualni poslastici in mojstrskem tempu filma Craigov Bondjames Bond ni najboljši britanski tajni agent, ki sem ga gledal prejšnji teden. Po dobrem mesecu od svetovne premiere so mi v roke končno prišle prve epizode na novo oživljenega risanega mojstra reševanj iz kočljivih položajev, okroglouhega Hrabrega miška, ki je eden od temeljnih kamnov odraščanja v osemdesetih. Mešanica odbitega britanskega humorja, ki nam je mulcem v dosti primerih letel preko glave, in genialnega prevoda ter sinhronizacije z Rifletom na čelu, je poskrbela za uvajanje v absurdistični humor, ki smo ga nato pri obhajilu prejeli pod podobo Monty Pythonov. A genialnost slovenske priredbe je bila dvorezen meč. Ko sem pred leti hotel pogledati britanski izvirnik, se mi je zatikal v goltu, čeprav je glas glodalskemu vohunu posodil sam delboyasti David Jason. A ni šlo. Nostalgični filter ga ni prepustil skozi mrežo spomina. Liki niso imeli glasov, ki bi jih morali imeti. Kot vampi, pri katerih te kašasta struktura prepričuje, da ne ješ mesa in zobje pričakujejo več kontramomenta. Zato sem sklenil srečo poskusiti v drug

Marjan Strojan: Govori tiho, ko gre za ljubezen

Poiesis, 18. november 2015 ― Govori tiho, ko gre za ljubezen; še stene imajo ušesa in ne zato da z njimi strižejo; in tudi ona, gluha kot noč, molčeča kakor grob, kot stena sliši celo neizrečeno. Zaupna noč, tako obrekovana, da ob njej zardevata svit in večer, dovzetna za šepet pod svojim plaščem ne le da sliši vse, tudi pove. Zadrži se, če bi jo rad zadržal, celo v temo izrečeno na skrivaj neskončno njenih bitij za teboj ponavlja zvezdam, da se vpiše vanje.   Pesem je iz zbirke Pesmi iz Iger, ki bo v letu 2016 izšla pri Cankarjevi založbi
Glasovi, Pridni sinko, Ta, ki dviga tačko, spi, Kulturna dediščina med Alpami in Krasom

Glasovi, Pridni sinko, Ta, ki dviga tačko, spi, Kulturna dediščina med Alpami in Krasom

ARS S knjižnega trga, 18. november 2015 ― Zbirka zgodb Mirane Likar Glasovi, avtobiografski roman Pascala Brucknerja Pridni sinko, pesniška zbirka Tomaža Šalamuna Ta, ki dviga tačko, spi in zbornik  – to so knjige, ki nas čakajo v oddaji S knjižnega trga. Recenzije so napisali Matej Bogataj, Maša Ogrizek, Aljaž Koprivnikar in Robi Šabec.
Prva stran: mednarodna študentska konferenca primerjalne književnosti

Prva stran: mednarodna študentska konferenca primerjalne književnosti

Trubarjeva hiša literature, 18. november 2015 ― Društvo študentov primerjalne književnosti pripravlja prvo mednarodno študentsko konferenco primerjalne književnosti! Prva stran je mednarodno usmerjen študentski strokovni dogodek, ki bo v Ljubljani združeval bogat izobraževalni in kulturni program ter različna tematska predavanja študentov z vseh koncev Evrope. Organizira ga Društvo študentov primerjalne književnosti ob pomoči in svetovanju slovenskih literarnih in literarnoteoretskih institucij. Konferenca bo potekala od 2. do 4. decembra v Ljubljani, osredotočena pa bo na odnos med literaturo in prostorom.  Več o dogodku na spletni strani Prva stran. {fshare id=1942}
Skopje anno zero

Skopje anno zero

Airbeletrina, 17. november 2015 ― Ste po naslovu sodeč mislili, da bom primerjal posledice rušilnega potresa v Skopju leta 1963 in vojnega razrušenja Berlina, ki sta jih realistično ovekovečila Veljko Bulajić v Skoplju 63' in Roberto Rossellini v Germanii anno zero? Tako s političnega kot kulturnega vidika sploh ne bi bilo slabo ujeti trenutka, ko so si v porušenem »mestu solidarnosti« prvič po koncu druge svetovne vojne in slabo leto dni po kubanski raketni krizi skupaj zavihali rokave sovjetski in ameriški vojaki pod vodstvom »Lawrenca Makedonskega« oz. Eagleburgerja – tistega kasnejšega pomočnika ameriškega državnega sekretarja, ki se ministru Ruplu nikakor ni pustil podučevati o situaciji v Jugoslaviji. Ampak tokrat bom dal prednost nekemu drugemu potresu, ki spreminja obličje Makedonije, sploh njenega glavnega mesta od leta 2010, najvišjo magnitudo pa naj bi dosegel v preteklem letu z realizacijo 200 ali bolj verjetno 500 milijonov evrov težkega programa Skopje 2014.

Jaka Železnikar: Teorija o e-poeziji

Poiesis, 17. november 2015 ― Vstop interneta v najširšo javnost, v prvi polovici 1990-tih, na področju izraznosti prinese spletno umetnost (net art, net.art, web art, browser art, medmrežno umetnost …) in e-literaturo (e-lit), ter, kot njen del, e-poezijo. Na pojav novega medija ter s tem povezano izraznostjo se odzove del akademskega, teoretičnega sveta. V tem res kratkem zapisu (katerega avtor sem praktik, ne teoretik e-poezije) sem osredotočen zgolj na čas nastanka e-poezije in sočasno teorijo in refleksijo, predvsem v Sloveniji. O spletni kulturi širše in znotraj tega tudi o e-literaturi/e-poeziji je največ pisal dr. Janez Strehovec. Tako kot avtorja novomedijskih del, kot tudi teoretika sta delovala dr. Narvika Bovcon in dr. Aleš Vaupotič. Delno tudi dr. Peter Purg. Iz mednarodnega sveta omenim le eno, angleško zapisano delo: PhD Espen J. Aarseth: Cybertext: Perspectives on Ergodic Literature. Kratek, pionirski vpogled v naravo linearnega in nelinearnega jezikovnega izražanja, njegove tipologije ter vpogled v naravo besedila, ki za branje/prikaz zahteva netrivialen bralčev poseg – ne glede na medij. Čeprav skrito za slojem množične kulture, e-branje kot tudi branje o tem branju tudi danes prinaša zanimive vpoglede tako v čas, ki ga živimo, v veliki meri preko računalniških ekranov, kot v poezijo in njen obroben, a nikakor nezanimv e-del. [...]
"Zakurblaj že ta moped, pa gremo!" – Iztok Osojnik: Kosovel in sedem palčkov. KUD Police Dubove, 2015 (Veronika Šoster)

"Zakurblaj že ta moped, pa gremo!" – Iztok Osojnik: Kosovel in sedem palčkov. KUD Police Dubove, 2015 (Veronika Šoster)

Trubarjeva hiša literature, 17. november 2015 ― Iztok Osojnik je človek premnogih zanimanj, na kar nas opozori že njegov življenjepis na zavihku – med drugim je pesnik, doktor znanosti, antropolog, prevajalec, slikar, alpinist. Nič čudnega ni torej, da njegovi verzi prekipevajo od raznorodnih podob, ki se prelivajo ena v drugo in ustvarjajo popolnoma samosvoj in izviren pesniški jezik. To velja tudi za njegovo zadnjo pesniško zbirko z zabavnim naslovom Kosovel in sedem palčkov. Nasploh se zdi, da je Osojnik mojster prefinjenega humorja – delo je podnaslovil z »arhaične pesmi«, čeprav to seveda niso. Tudi naslovnica v obliki kolaža, ki ga je naredil sam in deluje kot nekakšen hommage Kosovelu in njegovim lepljenkam ter konsom, takoj napoveduje, kaj vse bomo našli med stranmi.  
še novic