Knjižni sejem v Bologni 2016

Javna agencija za knjigo, 29. februar 2016 ― Približuje se knjižni sejem v Bologni, kjer tudi letos nacionalno predstavitev otroških in mladinskih knjig organizira Javna agencija za knjigo. Tako kot v preteklih letih bo tudi letos v torek, 5. aprila 2016, za predstavnike strokovne javnosti organiziran avtobusni prevoz v Bologno.Cena enodnevnega obiska knjižnega sejma je 55 EUR, za avtorje in ilustratorje, vključene v katalog Slovenia's Best for Young Readers pa 20 EUR. Dodatne informacije o avtobusnem prevozu v Bologno dobite v prijavnici.Objavljamo tudi seznam avtorjev v katalogu Slovenia's Best for Young Readers.Vabljeni!

Knjižni sejem v Bologni 2016

Javna agencija za knjigo, 29. februar 2016 ― Približuje se knjižni sejem v Bologni, kjer tudi letos nacionalno predstavitev otroških in mladinskih knjig organizira Javna agencija za knjigo. Tako kot v preteklih letih bo tudi letos v torek, 5. aprila 2016, za predstavnike strokovne javnosti organiziran avtobusni prevoz v Bologno.Cena enodnevnega obiska knjižnega sejma je 55 EUR, za avtorje in ilustratorje, vključene v katalog Slovenia's Best for Young Readers pa 20 EUR. Dodatne informacije o avtobusnem prevozu v Bologno dobite v prijavnici.Objavljamo tudi seznam avtorjev v katalogu Slovenia's Best for Young Readers.Vabljeni!
Sarah Kane: Izkustveno gledališče 90. let, ki opozarja na manko etike, tanko mejo med človečnostjo in nečlovečnostjo ter grozljivo prestopanje etičnih ločnic.

Sarah Kane: Izkustveno gledališče 90. let, ki opozarja na manko etike, tanko mejo med človečnostjo in nečlovečnostjo ter grozljivo prestopanje etičnih ločnic.

KEVD'R, 29. februar 2016 ― »Kot pisec sem odgovorna zgolj resnici, naj si bo še tako neprijetna. Kot ženska pisateljica nisem odgovorna nikomur, saj mislim, da česa takega sploh ni. Ko ljudje o meni govorijo kot o piscu, sem to, in tako naj presojajo tudi moje delo – po njegovi kakovosti, ne pa na podlagi moje starosti, spola, razreda, spolne… More Sarah Kane: Izkustveno gledališče 90. let, ki opozarja na manko etike, tanko mejo med človečnostjo in nečlovečnostjo ter grozljivo prestopanje etičnih ločnic.
John Steinbeck: »Na svetu je veliko nekakšne pasivne prijaznosti, ki ni nič drugačna kot lenoba. Ko se želiš le izogniti težavam, zmedi ali vloženemu trudu.«

John Steinbeck: »Na svetu je veliko nekakšne pasivne prijaznosti, ki ni nič drugačna kot lenoba. Ko se želiš le izogniti težavam, zmedi ali vloženemu trudu.«

KEVD'R, 29. februar 2016 ― John Steinbeck je vedel, o čem je govoril. Pisal je o uporih sezonskih, prekarnih delavcev, ki so se borili za svoje pravice, o preprostih, a neverjetno zapletenih medsebojnih odnosih, ki se odvijajo za zapahnjenimi vrati belo pobarvanih meščanskih hiš ter o delavskem razredu Američanov, ki so svoja življenja živeli daleč stran od družbenega ideala ameriških… More John Steinbeck: »Na svetu je veliko nekakšne pasivne prijaznosti, ki ni nič drugačna kot lenoba. Ko se želiš le izogniti težavam, zmedi ali vloženemu trudu.«

Amir Or: Pesnik

Poiesis, 29. februar 2016 ― Učiteljica govori. On sliši, da tam ni besed, le glasba. Dve drevesi se zibljeta v oknu, oblike črnila v zvezku.   Ponovno našteva oblike sanj: dve drevesi, učiteljica govori, njegova draga zapira okno.   Sedi na robu strani, drevesi se majeta v zvezku. Njegovo srce pomika uro na zidu in zdaj – zadnji zvonec.   Zapre oči, sliši. »Tam ni besed,« zapiše.   Prevedel Klemen Jelinčič Boeta
Trubarjev novičnik

Trubarjev novičnik

Trubarjeva hiša literature, 29. februar 2016 ― Trubarjev novičnik je mesečni opomnik, zakaj je dobro obiskati Trubarjevo hišo literature in kdaj je naslednja priložnost, da to ponovno storite. Na prvi strani se nahajajo slike in opisi dogodkov, literarne kritike zanimivih branj, refleksije mladih ustvarjalcev, ter predstavitve zanimivih ljudi, ki so tu gostovali, zadnja stran pa ponuja mesečni pregled dogodkov z datumi in urami. {fshare id=2255} 
Cees Nooteboom: Angel v omari

Cees Nooteboom: Angel v omari

Airbeletrina, 29. februar 2016 ― Ime nizozemskega pisatelja Ceesa Nootebooma se skupaj z njegovim starejšim kolegom Harryjem Mulischom redno pojavlja med kandidati za Nobelovo nagrado. Toda medtem ko je Harry Mulisch znan po romanih (izdal jih je več kot osemdeset), bralci Nootebooma, posebej doma na Nizozemskem, povezujejo predvsem s poezijo in popotniškim pisanjem.
Pogovor z Anaϊs Nin: o erotiki, afrodiziaku, Henryju Millerju, ljubezni in zvestobi.

Pogovor z Anaϊs Nin: o erotiki, afrodiziaku, Henryju Millerju, ljubezni in zvestobi.

KEVD'R, 28. februar 2016 ― Anaϊs Nin je imela veliko povedati, in kar je povedala, je povedala zelo dobro. Tehtno je argumentirala zapise, veliko je analizirala, še več razmišljala. O tem pričajo njeni dnevniki. Bila je izjemno načitana. V mladosti je oboževala D. H. Lawrencea, občudovala je Lou Andreas-Salomé, bila je ljubimka Henryja Millerja in mnogih drugih slavnih piscev. Čutnost… More Pogovor z Anaϊs Nin: o erotiki, afrodiziaku, Henryju Millerju, ljubezni in zvestobi.
Nataša Sukič: Piknik

Nataša Sukič: Piknik

ARS Izšlo je, 28. februar 2016 ― Piknik, peta leposlovna knjiga Nataše Sukič, je zvrstno izmuzljivo delo, saj jo lahko beremo bodisi kot roman bodisi kot knjigo kratke proze. Njeni glavni temi sta ljubezenska in bivanjska, povezujeta pa se v vprašanju posameznikove svobode in v vprašanju o tem, kako ne samo vzpostaviti, temveč tudi živeti odnos, če smo vsi tako ali drugače […]
Šebrelje, Texas: Pogovor s Teo Hvala

Šebrelje, Texas: Pogovor s Teo Hvala

Prepih ~ Draft (Tea Hvala), 28. februar 2016 ― 4. FESTIVAL DEUJE BABE Pogovor TEA HVALA (Stopnik) Nedelja, 13. marec, ob 18h Texas, Šebrelje Po zanimivem in prijetnem pogovorov z domačo pisateljico Lucijo Rejc v Texasu gostimo drugo ustvarjalko iz Šebrelj. Predstavila se bo Tea Hvala, piska, prevajalka, avtorica radijskih oddaj in (nekdanja) organizatorka feminističnih dogodkov, kot sta ljubljanski festival Rdeče zore in

Pogovor z Marjanom Pungartnikom

Poiesis, 28. februar 2016 ― Z ozirom na umeščenost poezije in literature v družbo obstajata vsaj dva pogleda: prvi književnost in ukvarjanje s književnostjo vidi kot privilegij, drugi pravi, da mora biti književnost javno dobro. Na vrhu tvoje internetne strani berem: »Moje geslo je – literatura pripada vsem!« … (http://users.triera.net/pungartm/index.html) Stvarno je tako, da samo malo literature pripada vsakomur. Nekaj zaradi tega, ker splošno izobraževanje ne daje veliko haska, raje od literature odganja. Če trdim, da literatura pripada vsem, se zdi morda demagoško in povezano z iluzijami o možnosti kulturne razgledanosti množic. Ja, tudi to je. Množične ideologije, kot je nacionalizem, zlorabljajo literaturo za obvladovanje, prodajajo pa v glavnem šablone in površno navdušenje. Vsakdo si lasti Prešerna, navdušeno prepeva »le sosed bo mejak«, večini, tudi tistim z izobrazbo, pa ne smeš omeniti Hrvata ali Avstrijca ali Madžara ali Italijana, kaj šele Čeha ali Rusa ali Žida. Manj ko poznajo literaturo, bolj dovzetni so za samopoveličevanje. Literatura igra precejšnjo vlogo v socialnih gibanjih, v katerih nastajajo novi koncepti, in v emancipaciji posameznika, a na žalost smo danes prej v razpadu in propadu kot v nekem napredku. Ne spomnim se, da bi bila Slovenija socialno bolj statična in razgrajena, kot je danes. Tako literatura navkljub angažiranosti ostaja [...]
še novic