Kako razumeti fašizem

Kako razumeti fašizem

Airbeletrina, 21. marec 2016 ― Najnovejše delo Tomaža Mastnaka (1953), sociologa, raziskovalca, publicista, kolumnista, pronicljivega opazovalca sodobnih družbenih procesov in pojavov, je obvezno branje za današnji čas. Gre za kratko, a podrobno knjižico, napisano v natančnem in nepopustljivem jeziku, v kateri avtor lucidno razmišlja o tesni zgodovinski povezavi med liberalizmom in fašizmom, o triumfu neoliberalnega političnega gibanja, o vprašanju politične reprezentacije v času nacizma, o današnjem trendu preoblikovanja zgodovinskega spomina in o procesih fašizacije družbe, ki smo jim v zadnjem času priča na stari celini.

Ana Pepelnik: apokalipsa. slovenska.

Poiesis, 21. marec 2016 ― Stopila sem v avtobus in za sabo pustila dan ki je lezel v mrak. Ko sem iz avtobusa stopila na pločnik sem obenem stopila v noč. Zrak se je nabil z vonjem po decembru po mandljih po kostanjih. Zelo natančno in v hitrem ritmu sem ujemala korak z muziko v ušesih in podzavestno pogledala na uro na pošti. In potem: bam. Proti meni in po ljudeh se je usul meteoritski dež usipal zvezdni prah asfalt se je nagubal Slovenska se je ujela v histerijo obupanega kričanja. Med srebrnimi strelami zlatimi pikami mavričnim lesketom so švigali ljudje in nanje se je usipalo vse našteto. Grabili so po plaščih izgubljali rokavice kape noge roke med vso lepoto vesolja ki je grmelo na zemljo na njen košček na sredo ljubljanske osrednje avenije se je mešala kri ljudi ki jih je zadel zdaj meteorit zdaj oplazila blodeča zvezda. Zaprla sem oči stresla z glavo se umaknila gorečemu fantu ki je tekel naravnost vame se zadela ob osmojeno punco z iskrami v laseh jih zagledala v očeh nekega drugega fanta spet zaprla oči vnovič stresla z glavo in se zavrtela z glavo v znak uprla oči v nebo in osuplo zrla v vso to vesoljsko [...]

Pogovor z Ivom Stropnikom

Poiesis, 20. marec 2016 ― Vlak se ustavi v Zidanem mostu, vstopita ti in Željko Perović. Peljemo se na povabilo Žarka Milenića v Brčko na tamkajšnji festival. Med mnogimi stavki, ki so mi ostali v spominu s te poti, je tudi tvoj, ki ga navajam po spominu: »Ker se mi ni dalo več hoditi drugam, sem festival naredil kar doma, v domačem kraju.« Festival je seveda Lirikonfest. In naj najin pogovor začnem prav pri Lirikonfestu: kako je festival nastal? Koliko se ti zdijo takšna srečanja tebi kot pesniku pomembna in če se ti zdijo pomembna, zakaj so pomembna? Spoštovani in dragi Peter Semolič, pozdravljen z velenjskega konca malega sveta in v njem nemirnega, vse bolj ponorelega časa! Tudi v meni je ohranjen zelo lep spomin na naš predlanski vander v Brčko. Rad potujem z vlakom (čeprav sem kadilec, so mi potovanja z vlakom nikotinsko znosno-vzdržna, pač brez cigarete prespiš kakšno urico več; če pa je potovalna druščina prava, kakršna sta bila na tej poti Ti in Željko, potem je potovanje z vlakom užitek!). Lirikonfest – velenjski mednarodni književni festival – od vzpostavitve leta 2002 do 2007 imenovan Herbersteinsko srečanje slovenskih književnikov z mednarodno udeležbo, od 2008 pa programsko razširjen v Mednarodni Lirikonfest Velenje – je [...]

Sektor Ž: Rdeče babe v deujih zorah

Prepih ~ Draft (Tea Hvala), 19. marec 2016 ―     V marčevski oddaji bomo delile vtise z Mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore in Festivala Deuje Babe, ki sta v prvi polovici marca potekala na relaciji Ljubljana - Cerkno. Bilo je feministično, kvirovsko, prevratniško, norčavo, solidarno in zabavno! Prisluhnile_i boste lahko kolažu intervjujev in predavanj ter pevskih, performerskih,
Hristos ili gadarinski bezdan

Hristos ili gadarinski bezdan

KUD Logos, 18. marec 2016 ―   Hristos ili gadarinski bezdan Uticaj golgote Dostojevskog na duhovni razvoj oca Sergeja N. Bulgakova    „I ona Golgota koja se nalazila u srcu Dostojevskog, onaj krst koji je u njemu podignut, eto šta nas nezadrživo vuče da se poklonimo Dostojevskom.“ Sergej N. Bulgakov   Susret Bulgakova sa stvaralaštvom Dostojevskog nije mogao da prođe bez [...]
O jeziku pravoslavne teologije in teologiji jezika

O jeziku pravoslavne teologije in teologiji jezika

KUD Logos, 18. marec 2016 ― Prev. Simon Malmenvall Prevod prvič objavljen v slovenski izdaji revije Communio (št. 5, l. 25, 2015).    O jeziku pravoslavne teologije in teologiji jezika[i]   Skozi zgodovino (pravoslavnega) krščanstva so stari klasični jeziki odigrali edinstveno vlogo ne le kot sveti jeziki bogoslužja, temveč tudi kot okvir za izražanje krščanskih miselnih kategorij: postali so sredstvo mišljenja [...]
18. FDF: Ruski detel (The Russian Woodpecker, 2015)

18. FDF: Ruski detel (The Russian Woodpecker, 2015)

KEVD'R, 18. marec 2016 ― Dokumentarni film Ruski detel, katerega je režiral Chad Gracia, je postavljen v dogajanje sredi ukrajinske krize. Osrednji lik dokumentarca je ukrajinski umetnik, karizmatični posebnež Fedor Aleksandrovič, ki se poda v tvegano in strašljivo raziskovanje jedrske katastrofe v Černobilu leta 1986.  Aleksandrovič je determiniran dokazati, da jedrska katastrofa ni bila nesreča, marveč povsem načrtovana poteza v… More 18. FDF: Ruski detel (The Russian Woodpecker, 2015)
Ženski spolni organ = sram

Ženski spolni organ = sram

Airbeletrina, 18. marec 2016 ― Vse od naštetega nekajkrat, in predvsem, preden sem prebrala znanstveno monografijo Slađane Mitrović: Užitek in nelagodje s podnaslovom Ženska podoba in seksualno 20. stoletja (Studia Humanitatis, 2015). Avtorica (iz Celja, 1981), sicer tudi akademska slikarka, se z likovno-antropološkega vidika loteva ene najbolj marginalnih tem ne samo v slovenski umetniški produkciji, pač pa v zahodni kulturi nasploh. V času, ko je sodobna medijsko-popularna kultura preplavljena s pornografskimi podobami in ko celo v umetnosti, ki naj bi popravljala klasifikacijske sheme kulture, vse težje najdemo točke transgresije, se to zdi skorajda nenavadno.

Matthew Zapruder: Trenutek

Poiesis, 18. marec 2016 ― v določenih trenutkih dvignem glavo in pomislim na svoj vrt ki v resnici ni moj sem pa zanj plačal najemnino in začnem ga opazovati v tem najbolj turističnem predelu tega zaspanega mesta San Francisco z vsem povezanega z mostovi da je od zgoraj na zemljevidih videti kot nesimetrična morska zvezda ves čas pozabljam kako blizu vode živim in v tistih trenutkih mi uspe postati precej manj popolnoma odsoten zaradi obveznosti ki si jih ne morem niti zapomniti stegnem roko da odprem žaluzije in običajno ne vidim, da bi se kaj dogajalo mogoče kakšna vrana kljuva kakšno izmed rastlin posajenih v vrstah vrtnarko ki jo je lastnik najel, da bi ustvarila zelenjavo iz ničesar drugega kot zemlje in semen in vode in kakršnekoli že glasbe ki jo posluša s slušalkami včasih jo vidim kako hecno zapleše tik preden odpre vodo v cevi ali pa miško, kako poblaznelo zdrvi proti staremu modremu stolu kjer je varno in senčno in vem, da se bom čez samo nekaj mesecev poročil pod drevesom, katerega listi govorijo lepim zaskrbljenim zaljubljencem ni važno kaj vam pravijo drugi kadar zašumimo govorimo verjemite nam čeprav vemo, da veste, da listi ne govorijo in prav tako vem, da bo nekega [...]
še novic