Aleš Jelenko: Oranžna pesem (1)

Poiesis, 22. april 2016 ― Si že kdaj videl pomarančo kako se lupi, da bi ožela kislino? Iz rok sem mu izpulil dežnik, sezul sandale in slekel plašč; morebiti želimo hujšati preveč na silo. Morebiti je ogenj to noč zasut s snegom.   »[…] sind gutt für die Gesundheit!« je odmevalo v okroglem prostoru – brez robov, kotov ali česarkoli ostrega. In ni prvič, da je njegova višina odvisna od podplatov (mogoče nosi visoke pete?). So zato otroci tako majhni?   Močno me stisni, zavrti in počakaj, da se vrnem v preteklost; v primeru, da me boš iskal, bom pred šolo jedel pomarančo.
Brez osebnega pečata

Brez osebnega pečata

LUD Literatura, 21. april 2016 ― Nekatera literarna dela nas osupnejo s svojo drugačnostjo in lepoto, druga nas uspavajo z monotonostjo. Nekaterim uspe, da bralcu spontano privzgajajo posluh za sočloveka, pri drugih ostane jasno, da izražajo […]
Dolenjski prasci

Dolenjski prasci

Airbeletrina, 21. april 2016 ― Martin je za volanom, jaz pa sedim zraven in se tresem. Ne zebe me, pol litra cvička me je pogrelo, samo živčen sem. In pijan. Tako sem pijan, da se mi zdi, da vonjam Minin parfum. Tiho! Zakaj bi vonjal Minin parfum v Martinovem avtu? In kaj počnem jaz v Martinovem avtu? Spet sva se napila in spet je dobil ideje. Samo da me nocoj ni peljal domov po moje tablete. Raje je zapeljal do Jožeta in vdrl v njegov svinjak. V avtu sem se presedal in molil, da bi ga ujel Jože ali da bi ga pujsi pohabili, klinca nadutega. Ampak ne. S sekiro je fental pujsa, ki sva ga na hitro stlačila v prtljažnik.
Neprofitni na trgu

Neprofitni na trgu

Dnevnik, 21. april 2016 ― Ko vednost zamenjajo mnenja, se teoriji slabo piše. In še zlasti založnikom takšne literature, ki naj bi delovali na trgu. Tega pa ni, smo slišali v razpravi o položaju humanistične literature v družbi.
še novic