Sezona 3, knjiga 1! :D

Vigevageknjige, 16. februar 2017 ― Zanosno predstavljamo prvo od štirih knjig, ki sestavljajo tretjo sezono založbe VigeVageKnjige. Pravkar smo podpisali pogodbo za odkup pravic, juuuuuj, smo gmajtni!! In evo – tole je … “ŠKATLA”! Mnja, tak naslov ima. “Škatla”. Mi … več »
Biološki kviz – poročilo o žrebanju

Biološki kviz – poročilo o žrebanju

ZRCalnik, 16. februar 2017 ― Spet smo se zbrali, da bi iz vrečke z več kot tristo e-naslovi reševalk in reševalcev izvlekli trinajst imen srečnežev. Kot je morda videti s posnetkov, katerih avtor je Marko Zaplatil, smo se k temu opravilu spravili izjemno resno in temeljito. Predvsem pa pokončno in neomajno. Ne, ni misliti, da bi kdaj klonili pod pritiski,… Več Biološki kviz – poročilo o žrebanju
Aktivacija kaosa

Aktivacija kaosa

Airbeletrina, 16. februar 2017 ― Naslov zbirke kratkih zgodb češke pisateljice Alexandre Berkove Knjiga z rdečimi platnicami bo verjetno pri marsikaterem bralcu sprožil aluzijo na čitanke in dela komunistično pravovernih avtorjev. Da pisateljica s tem ne pristaja na politično doktrino, temveč z izborom brije norca iz teh ideološko presvetljenih knjižic, pa postane kar hitro jasno. Dovolj je, da preletimo kratko besedilo na platnicah, v katerem prevajalka Tatjana Jamnik zapiše, da je bila Alexandra Berkova (1949–2008) zaradi političnega nekonformizma v nemilosti pri komunističnih oblasteh. Naprej uvede, da se je avtorica z naslovom navezala tudi na Rdečo knjigo, ki je bila med vojno priljubljeno čtivo med ženskimi bralkami. V Knjigi z rdečimi platnicami, ki je njen knjižni prvenec, pa Berkova preobrne postulat »ženske literature« in izpiše s feminizmom prevlečeno varianto življenja neke ženske oziroma žensk.

Kristian Koželj: Lapidis Lacrimae

Poiesis, 16. februar 2017 ― Nekdo je premaknil kamen. Prepričan si v to. Leta že hodiš mimo njega in ves čas je ležal tam. Navadil si se nanj. Še včeraj je bil na svojem mestu ob poti. Nepremičen. Danes napol štrli nad prepadom. Gams? Popotnik? Ga je vzela v roko, z blazinico kazalca nekaj časa gladila njegovo kameno strelo in ga odvrgla? Ker je težek. Enkrat se bo dokončno prevalil. To si že videl. Spodaj na poti bodo ljudje. Oče in dva sinova. Upiralo se ti bo zakričati. Morda jih bo zgrešil. Premaknil še en kamen. In še enega. In še … Balvani bodo trgali borovce. Ravnali vasi. Izmaličili struge rek. Ali pa bo pristal spodaj v jezeru. Sam. Pogreznil se bo v mulj, gledal gor in se spraševal zakaj se sonce lomi v barve, zakaj je gora vsa zverižena in razlita in zakaj ribe molčijo drugače kot ljudje.   (pesem izide v zborniku pesniške delavnice Poiesis 2016 “Ko me napiše pesem” marca 2017)
Szczepan Twardoch: Morfij

Szczepan Twardoch: Morfij

Dnevnik, 16. februar 2017 ― Szczepan Twardoch (1979) je poljski pisatelj, ki mu je z Morfijem uspel veliki literarni met, za katerega je prejel več nagrad in nominacij. Všečen antijunak Konstanty se nekega jutra leta 1939 zbudi zmačkan in skuša ugotoviti, kdo sploh je. Medtem...
Florjan Lipuš: Srčne pege

Florjan Lipuš: Srčne pege

Dnevnik, 16. februar 2017 ― Najpomembnejši slovenski pripovednik na avstrijskem Koroškem in večkrat nagrajeni pisatelj in prevajalec Florjan Lipuš je bralcem znan po romanih Zmote dijaka Tjaža, Boštjanov let, Mirne duše in po številnih črticah, katerih glavna tema je pogosto...
Frantz Fanon: Črna koža, bele maske

Frantz Fanon: Črna koža, bele maske

Dnevnik, 16. februar 2017 ― V francoski koloniji v Antilih rojeni psihiater in filozof Frantz Fanon (1925–1961) je slovenskim bralcem znan po delu V suženjstvo zakleti, v katerem obsoja kolonializem in njegovo dediščino. Zdaj pa se nam v prevodu Ane Monike Habjan...
Podreditev: o neverjetni in preprosti ideji

Podreditev: o neverjetni in preprosti ideji

Konteksti (Tomaž Bešter), 15. februar 2017 ― Vse razprave, branja, ogledi in prisluhi imajo pravi draž takrat, ko zadanejo svoj cilj. Ko v bralcu ali vseh drugih sogovornikih zbudijo procese mišljenja in jih prisilijo, da na zadeve pogledajo z različnih zornih kotov ter poravnajo odgovor nanje na način, ki se jim predstavi kot avtorjeva ali sogovornikova ideja. Včasih je to slednje zlahka razbrati, včasih tudi manj. Ob tem pa sprostijo tudi druge spomine, tesnobe in zadovoljstva. S temi lahko opravimo v stranskih opombah, lahko pa prispevajo tudi glavno smer branja, mimo katere prav zaradi tega, kar smo, ne moremo. Ko sem torej odprl najnovejšega Houellebecqa, Podreditev (Soumission, 2015), sem v branje vstopil z idejo, da gre v prvi vrsti za provokacijo. Sicer za provokacijo s stilom, ker me v preteklosti Houellebecq ni pustil razočaranega, a vseeno provokacijo. Kot se za tega literarnega enfant terrible spodobi. Na koncu je stil ostal, provokacije pa skoraj ni bilo več. Zbudili pa so se tudi spomini na branje kakšnega Althusserja. Mogoče ga bo v knjigi našel še kdo. vir slike: emka.si Podreditev je zgodba, ki jo pripoveduje profesor na Sorboni, predavatelj književnosti in specialist za Huysmansa. Gre za zgodbo o tem, kakšno življenje ima, kako preživlja prosti čas in kako družbeni in politični kontekst prostora, v katerem živi, vpliva na njegove odločitve.  Družbeni in politični okoliš Pariza pa je takrat na pomembni prelomnici, za katero v resnici nihče od izpostavljenih likov ne kaže, da bi bil pretirano presenečen. Gre za to, da je Francija leta 2022 pred volitvami in vse kaže na uspeh Muslimanske bratovščine. Torej je Francija tik pred tem, da ji zavlada politični sistem, ki temelji v nekoliko drugačni kulturi in vrednotah. Françoisu življenje, kot ga živi, skoraj ustreza in v načrtu ima tudi druge reči, med njimi tudi življenje s svojim dekletom. A ravno njegovo dekle je v bistvu prvi simbol sprememb, ki prihajajo; sprememb, ki so vdrle tudi v njegov mehurček. To dekle je židovskega rodu in družin
Voda Mg

Voda Mg

LUD Literatura, 15. februar 2017 ― Svetel podhod – nežnih modrih in sivih barv. Avla. Modri mozaiki na sivih stenah. Nebesno moder strop. To je torej nebo. Skrajno popačeno in razdeljeno. A vendarle mogočno. To […]

Tišima: ozemlje in jezik

Muanis Sinanović, 15. februar 2017 ― Uroš Prah – Tišima (Center za slovensko književnost, 2016) Uroš Prah je pesnik prve generacije, za katero lahko rečemo, da se je formirala v postsocialističnem okolju. Kako bi opredelil postsocializem glede na njegov odnos do književnosti? To je režim družbenosti, v katerem se zemlja razcepi, koherentno ozemlje se razbije na kose, ki se razletijo vsak … Continue reading Tišima: ozemlje in jezik
še novic