Umetnost umiranja

Umetnost umiranja

LUD Literatura, 30. marec 2017 ― Sylvia Plath je eno izmed najpomembnejših imen ameriške literature 20. stoletja, poznana predvsem po svojem delno avtobiografskem romanu Stekleni zvon ter poeziji, ki se je v začetkih razvijala […]
Literatura in življenje

Literatura in življenje

Radio Študent, 30. marec 2017 ― Ruski pisatelj Viktor Jerofejev je bil zagotovo najbolj oblegan gost letošnjega festivala Fabula. Slovenski literarni javnosti se je predstavil z avtobiografskim romanom Dobri Stalin, ki predstavlja predzgodbo in kontekst za epizodo, s katero se pričenja uradni življenjepis avtorja: na literarno sceno ga je namreč izstrelila afera ob izdaji literarnega almanaha Metropol leta 1979. Ta ni pomenila le izključitve Jerofejeva iz Društva pisateljev, temveč tudi politično smrt za njegovega očeta, ki je nekdaj služboval kot sovjetski diplomat in Stalinov osebni prevajalec iz francoščine. Zato svojo biografijo avtor prav rad pričenja z besedami, da je na simbolni ravni ubil svojega očeta. Odtlej je Viktor Jerofejev v ruskem javnem življenju prisoten kot disident in kritik - ne le takratnega sovjetskega, temveč tudi Putinovega režima - kot radijski in televizijski novinar ter kot pisec, ki s svojimi izjavami in provokacijami neutrudno polni ruske časopise. Če za pokušino izpostavimo samo dve: leta 2008 se je prijavil v resničnostni šov Zadnji heroj - nekakšno rusko verzijo Survivorja – vendar je svoje sodelovanje s škandalom zaključil že prvi dan, ko ni želel z ladje skočiti v morje, kot so to morali storiti ostali tekmovalci. Leto zatem ga je skupina državljanov, ki jih je v njihovih prizadevanjih podpiralo Gibanje proti ilegalni imigraciji, obtožila ekstremizma in podžiganja nacionalnega sovraštva zaradi misli, zapisanih v njegovi knjigi Enciklopedija ruske duše. V njej namreč zapiše, če na kratko povzamemo bistvo, da bi bilo Ruse potrebno tepsti s palico, jih streljati in jih razmazati po steni. Sicer ne bi bili več Rusi. Da se Viktor Jerofejev kot pravi ruski pisatelj ne more upreti razmišljanju o ruski duši, ne nakazuje le zgornja knjiga, temveč tudi istoimenska radijska oddaja na valovih radia Svoboda, kjer že več kot deset let z gosti redno razpravlja o različnih fenomenih ruske družbe, recimo o šamanizmu, o ruskem baletu, o popularnosti budizma, o prvi l
Jaume Cabré in njegov veličastni Confiteor

Jaume Cabré in njegov veličastni Confiteor

KEVD'R, 30. marec 2017 ― »Pekel je vedno na preži, da se zaleze v kak kotiček duše.« (Cabré, 2017:351) Jaume Cabré, filolog, pisatelj, pisec televizijskih scenarijev in teoretičnih razmišljanj o literaturi, trenutno velja za najbolj uspešnega katalonskega pisatelja. Z romanom Confiteor (Jo Confesso, 2011), ki je nastajal dolga leta, je dosegel mednarodno veljavo. Ta epski (pisemski) roman je v prevodu … More Jaume Cabré in njegov veličastni Confiteor

Odziv Javne agencije za knjigo na javno pismo Vlada Žabota

Javna agencija za knjigo, 30. marec 2017 ― Časnika Delo (29.3.2017) in Večer (28.3.2017) sta objavila novico o dobljenem upravnem sporu Vlada Žabota zoper Republiko Slovenijo, pri čemer sta izhajala iz tožnikovih stališč v zvezi s to zadevo, pred objavo nista pridobila mnenja agencije ali ministrstva. Oba medija napačno povzemata predmet prijave, to namreč niso »kulturni projekti« Vlada Žabota, tudi ne »pisateljski program«, pač pa delovna štipendija, ki jo je agencija leta 2015 podeljevala prek javnega razpisa, s ciljem podpore delu ustvarjalcev, ki s svojim delom pomembno prispevajo h kvaliteti in raznovrstnosti ter vrednotenju slovenskega književnega ustvarjanja. Razpisni kriteriji, ki jih je pri svoji presoji upoštevala strokovna komisija, so bili reference in kakovost avtorjevega dela v zadnjem obdobju, prepoznavnost avtorjevega dela v slovenskem in mednarodnem prostoru (ali izkazana posebna nadarjenost mladega ustvarjalca ali v primeru literarnega kritika pomen za razvoj kritiškega vrednotenja književnosti) ter delovni načrt prijavitelja za aktualno leto. Za delovne štipendije se je leta 2015 prijavilo 31 prijaviteljev v treh kategorijah, strokovna komisija je na področjih vrhunskih avtorjev, perspektivnih mladih ustvarjalcev ter literarnih kritikov izbrala 12 prejemnikov delovnih štipendij, 2 pa uvrstila na rezervno listo. Med prejemnike štipendij ni uvrstila Vlada Žabota, ki je delovno štipendijo agencije prejel leta 2011, devet štipendij pa je v obdobju 2003 – 2016 prejel bodisi od ministrstva ali v okviru štipendijskega programa stanovskega društva pisateljev, ki ga iz sredstev knjižničnega nadomestila prav tako financira agencija, skupni znesek prejetih štipendij po naših podatkih presega 77.000 EUR. Vlado Žabot se je skladno s pravnim poukom najprej pritožil na zavrnilno odločbo agencije, drugostopenjski organ Ministrstvo za kulturo je natančno proučilo postopek, prijavo ter argumentacijo strokovne komisije ter pritožbo zavrnilo. Nato je sprožil upravni spor oz. prek pooblaščenca vložil t
Naredite Ameriko spet obvladljivo (10.): Zgrešena srečanja

Naredite Ameriko spet obvladljivo (10.): Zgrešena srečanja

Airbeletrina, 30. marec 2017 ― Ko sem pred meseci sprehajala psa, sem na kratkem stopnišču pred eno identičnih opečnatih hiš, iz katerih je sestavljena naša soseska, naletela na moškega, ki je malical po videzu sodeč mrzlo solato s testeninami v plastični embalaži iz delikatese. Lep pes, je rekel in me, še preden sem se mu v imenu svojega psa uspela do konca zahvaliti, začuda ne prvi in začuda ne zadnji, vprašal, če sem Nemka. Še vedno se spomni, mi je povedal, ko sem mu odgovorila, da nisem, kako je jokal, ko je razpadla Jugoslavija. Jokal je, je rekel, ker se je njegova mama nekoč videvala z nekim Dalmatincem in se od poletja, ki ga je kot otrok preživel v Dubrovniku, nikdar ni mogel zares otresti občutka, da je bila to gotovo najimenitnejša država vseh držav. Te mrzle makarone, j

Ko me napiše pesem 02

Poiesis, 30. marec 2017 ― V soboto, 18. marca 2017, se je v Hostlu Celica, v Galeriji Srečišče, odvil pesniški večer in predstavitev Zbornika pesniške delavnice Poiesis 2016 »Ko me napiše pesem«. Na začetku je predsednik Kulturno-umetniškega društva Poiesis Jaka Železnikar predstavil delovanje in cilje društva, v nadaljevanju pa smo prisluhnili poeziji desetim izmed dvanajstih avtoric in avtorjev, ki so prispevali svoje pesmi za zbornik. Nastopili so: Andreja B. Čerin, Barbara Gale, Majda Kočar, Jana Kolarič, Ivanka Kostantino, Kristian Koželj, Alenka Kveder, Marko Skok – Mezopotamsky, Petra Skušek in Karmen Vidmar. Branja se žal nista mogli udeležiti Sara Fabjan in Vesna Šare. Večer je vodil in povezoval Peter Semolič. Organizacija: Kulturno-umetniško društvo Poiesis Soorganizator: KUD Sestava [See image gallery at www.poiesis.si] ” order_by=”sortorder” order_direction=”ASC” returns=”included” maximum_entity_count=”500″]
Jedrt Lapuh Maležič: Bojne barve

Jedrt Lapuh Maležič: Bojne barve

Dnevnik, 30. marec 2017 ― Kratkoprozno delo Bojne barve ni literarni prvenec prevajalke in pisateljice Jedrt Lapuh Maležič, bralci jo namreč poznajo že po zbirki kratkih zgodb Težkomentalci. V novem delu se posveča občutljivi temi iskanja in razkritja identitete:...
Mohor Hudej: Vlažne duše

Mohor Hudej: Vlažne duše

Dnevnik, 30. marec 2017 ― Mohor Hudej se po zbirki kratkih zgodb Mumps v zrelih letih, ki jo je izdal že v devetdesetih, med bralce vrača s satiričnim romanom Vlažne duše. Za protagonista je izbral Matjaža, ki ga življenje v zatohli Sloveniji v maniri prvovrstne utopije...
Elif Shafak: Čast

Elif Shafak: Čast

Dnevnik, 30. marec 2017 ― Večkrat nagrajena turška pisateljica, kolumnistka in borka za človekove pravice Elif Shafak, ki živi med Carigradom in Londonom, se v svojih delih pogosto posveča navidezno samoumevnim delitvam med spoloma. V slovenščino so doslej prevedeni romani...
Nina Dragičević: Slavne neznane

Nina Dragičević: Slavne neznane

Dnevnik, 30. marec 2017 ― Glasbenica in publicistka Nina Dragičević, ki je pred tremi leti izdala prozno delo Kdo ima druge skrbi, se tokrat predstavlja z zbirko esejev Slavne neznane. V njih skozi analizo lika in dela ženskih ustvarjalk, denimo Francozinje Germaine...
Evie Wyld: Vseh ptic petje

Evie Wyld: Vseh ptic petje

Dnevnik, 30. marec 2017 ― Evie Wyld je večkrat nagrajena britansko-avstralska avtorica, ki jo ob romanu Vseh ptic petje prvič beremo v slovenščini, in sicer v prevodu Andreja Pleterskega. Tokrat tematizira zgodbo junakinje Jake, ki v družbi ovac in psa živi na osamljenem...
še novic