Sirkova čistka

Sirkova čistka

LUD Literatura, 16. junij 2017 ― Alma Karlin, Tove Jansson, Anna Freud – biografija je vedno ideološki žanr. Kaj bi bilo sploh potrebno, da bi človek z raziskovalno naravnanim umom pomislil na zelo realno opcijo ne le »duhovnega«, temveč tudi povsem fizičnega razmerja med ženskama, ki spita v isti postelji?
Fatamorgana

Fatamorgana

Airbeletrina, 16. junij 2017 ― Stiskamo se pred računalniškim ekranom in bolščimo v neskončno peščeno rjavo, v kvadratke in druge večkotnike, v sive krivulje, ki polzijo med njimi. S kurzorjem se pomikam levo in desno, gor in dol, ne vem, kaj točno iščem, vse je videti isto, hribi in doline, vmes kak zaselek, vas, mesto, pa spet doline, hribi … Ustavi se, tu, tukaj je, ali lahko približaš, čez ekran se razlezejo gromozanski piksli, zdaj ne več samo peščeni, temveč tudi zeleni. Od tu do tu je naša zemlja, na njej živi moja družina, starši, sestre in bratje, babica, strici in tete. Vsi skupaj. Veliko prostora imamo. To je naša hiša, tam dalje pa rase več sto granatnih jablan. Zakaj so tu granatna jabolka tako draga? Pri nas nam kar padajo z neba. Strmimo v razmazan piksel in vsak ima pred očmi nekaj drugega.
Knjiga, izjema med izjemami

Knjiga, izjema med izjemami

LUD Literatura, 15. junij 2017 ― Ne glede na to, da živimo v digitalni dobi, so problemi založništva in razumevanja knjige že dolgo bolj ali manj isti: kako jo pripeljati do bralca. Stroka si je sicer enotna, da je slovenska bralna kultura zelo klavrna, ni si pa enotna v tem, kako jo izboljšati. Poročilo s kongresa slovenskih založnikov vsebuje tudi izjave nastopajočih in izhodišča za uspešno trgovanje na mednarodnem trgu.
720 utripov srca: o junaku, ki najde dnevnik

720 utripov srca: o junaku, ki najde dnevnik

Konteksti (Tomaž Bešter), 15. junij 2017 ― vir slike: manicnipoet.net Pred kratkim je na slovensko knjižno sceno prišla novost, ki jo je napisal Jaka Tomc. Pri svoji založbi Manični poet je izdal že svoje šesto delo, v katerem je posegel po kriminalnem žanru. In ker med domačimi avtorji prihaja do vse in vse boljših poizkusov tudi v žanrskem pisanju, sem se z veseljem lotil tudi kratke knjige z naslovnico, na kateri se na belem ozadju bohoti natančna reprodukcija srca, nad njim pa kraljuje naslov romana, 720 utripov srca. Branje se zgodi hitro, v nikakor posiljenem ritmu in brez odvečnih podzgodb, ki bi zmanjševale suspenz kriminalke. A obenem skozi domiselno strukturo in vsled dveh pomembnih elementov pokaže, da nikakor ne želi ostati zaklenjeno v žanr. O teh dveh elementih nekoliko kasneje, tu je treba dodati predvsem, da gre za napeto branje, v katerem bo, tako kot je potrebno pri tovrstnem čtivu, užitek obračati strani in povsem neprisiljeno spremljati dogajanje, umeščeno v naše lokalne okolje, ki pa navzlic temu nikakor ne deluje banalno. 720 utripov srca je zelo uspešen Tomčev poizkus v žanru. Kot rečeno, v knjigi ni ničesar odvečnega. Glavni junak je kriminalist Rok, ki je s partnerjem Borisom na sledi večje kriminalne združbe, ki tudi v Sloveniji preprodaja droge. Očitno gre za večjo in dolgotrajno nalogo, ki ne bo opravljena zgolj v eni raciji ali celo malo večji akciji. Prav tako je jasno, da se kriminalisti gibljejo v začaranem krogu, saj je združba zgrajena po zelo težko izsledljivih postajah in vsi kriminalci, ki bi lahko dobrim fantom pomagali k večji in uspešnejši akciji, so žal zelo premeteno nevedni glede vseh ostalih. Informacij, s katerimi bi dobili dovolj dokazov za odločilno akcijo, je premalo ali pa so bili pridobljene na napačen način. V tej zasnovi na kratko spoznamo Roka, uspešnega kriminalista, ki živi v izjemno harmoničnem odnosu s Kajo, uslužbenko Ministrstva za kulturo, s katero se nasploh v vsem odlično dopolnjujeta. Zdi se, da je Tomc naslikal malodane idealen in ra
Še pomnite Charlie Hebdo?

Še pomnite Charlie Hebdo?

Radio Študent, 15. junij 2017 ― Emmanuel Todd je francoski zgodovinar, antropolog, sociolog, demograf, politolog in kar je še tega, ki se še kako dobro spomni, kdo je Charlie. Marsikdo pa je verjetno po tem, ko je zamenjal svojo Facebook prikazno fotografijo s filtrom francoske zastave, na to, da je tudi sam Charlie, morda že pozabil. Ob koncu lanskega leta smo skoraj hkrati dobili prevod Luzovega stripa Katarza in Toddovega Kdo je Charlie? Sociologija verske krize. Medtem ko se je prvi poglabljal v svoje intimno srečanje z mrtvimi sodelavci, ker je zamudil na zloglasni sestanek; se je drugi fenomena, ki je nastal po tem, lotil na nivoju analitske sociologije. S pomočjo brezštevilnih zemljevidov in statističnih podatkov. Toddova knjiga, izdana pri Rdeči zbirki pri založbi *cf, razčlenjuje francosko družbo, ne da bi ob tem za krivca za trenutno stanje določila islam. Začnimo na začetku. Sedmega januarja 2015 sta okoli 11:30 v redakcijo satiričnega časopisa Charlie Hebdo vdrla napadalca. Srečanje se je večinoma končalo s smrtnim izidom. Sledile so množične demonstracije, ki so po izjavah medijev “povezale francosko družbo”. Pa je bilo temu res tako? Branko Soban je na predstavitvi prevoda stripa Katarza v atriju Azila dejal: “Tedaj sem bil v Bruslju v Evropskem parlamentu. Ob vhodu so vsem delili značke z napisom Je suis Charlie [ž suI šarlI]. Povedal sem jim, da jaz nisem Charlie.” Emmanuel Todd se v svoji knjigi sprašuje prav to, kar se je tedaj spraševal Soban. Kdo sploh je Charlie? In kdo je to stanje, ki je sledilo dogodku, povzročil? Združene države Amerike so 11. septembra 2001 začele vojno proti terorju in njo in njene grozote upravičevati z obrambo lastnih državljanov po načelu “Rajši mi njih, preden oni nas.” Francija je z napadom na Charlie Hebdo dobila enako priložnost. Prej sorazmerno neznan časnik pa je vsaj naslednjih nekaj mesecev pridobil številne nove bralce in celo državno finančno pomoč. Brez prave refleksije so se v dneh po napadu mnogi poistovetili s prej neznan
Izbrane pesmi

Izbrane pesmi

KUD Logos, 15. junij 2017 ― Cesta Popotnik, tvoje stopinje so edina steza, edina sled: potohodec, tu ni poti, tu ni zemljevida ali zvezde severnice, le prazna stran in brezzvezdna tema; in če bi se obrnil, da bi občudoval razdaljo, ki si jo prehodil danes, bi cesta vzvalovala v prah. Ni poti naprej in ne nazaj, tu ni poti, tovariš moj: […]
Recenzija romana Samuraj: v žrmljah

Recenzija romana Samuraj: v žrmljah

Dnevnik, 15. junij 2017 ― Japonski pisatelj Shusaku Endo (1923–1996) se z romanom Samuraj slovenskemu bralstvu predstavlja drugič, pred leti je izšel njegov najbolj znan roman Molk. Endo je za evropskega bralca intriganten pisatelj, saj japonsko kulturo opisuje skozi...
še novic