Mali fosili shitpostanja & svetloba v avgustu

Muanis Sinanović, 7. avgust 2017 ― iz naškega   vsakič, ko si pošljem mail, se začudim nad zvokom prejetega maila, vsakič, ko sem androgina pesnica, ki verjame v nacionalno književnost in uporablja osnovne kognitivne metafore, uspem, vsakič, ko sem debeli balija, dajem vtist barbarogenija s sublimiranim terorizmom, svaki put kad druva zika potapljamo splave, vsakič, ko v tujem avtomobilu poslušam Sun … Continue reading Mali fosili shitpostanja & svetloba v avgustu
Ne šov, življenje gre naprej

Ne šov, življenje gre naprej

Airbeletrina, 7. avgust 2017 ― Pri rosnih enajstih, ko smo z družino počitnikovali na Kaprijah, na majhnem, redko obiskanem otoku blizu Šibenika, kjer niso dovoljeni avtomobili, kjer biva ali je vsaj takrat bivalo malo ljudi, kjer je malo otrok in dobršen del starega prebivalstva, in lahko zato služi kot blagodejen odmik od zadušljivo glasne civilizacije, sem odkrila Queene in njihovo pesem Show Must Go On. Takrat se mi je zdelo, da se mi je odprlo vsemirje. Vzneseno sem poslušala verze »Inside my heart is breaking, my make up may be flaking, but my smile still stays on. Show must go on«.

Manifest za shitposting poezijo

Muanis Sinanović, 6. avgust 2017 ― Memeji so najpopolnejša politična umetnost drugega desetletja enaindvajsetega stoletja in najbolj demokratična oblika satiričnega izražanja v zgodovini. Memeji izražajo genij množic. Shitpostanje je izraz spontane kreativnosti množic, je ljudski izum, oblika, ki jo je mogoče napolniti z najrazličnejšo politično vsebino. Je apropriacija sredstev komunikacije in zavrženje neumnih liberalnih idej o komunikaciji v degradirani javni sferi. … Continue reading Manifest za shitposting poezijo

Pesem o splošno znanih ploščah, ki sem jih poslušal v svojih formativnih letih

Muanis Sinanović, 6. avgust 2017 ― pesem je samoprevedena iz “naškega” jezika to je pesem o splošno znanih ploščah, ki sem jih poslušal v formativnih letih, o tem, kako sem se trudil biti urban in kako dolgočasno je bilo moje srednjerazredno življenje v republiki Sloveniji sredi 80-ih. pišem jo leta 2068. ali pač 2078. ali v 11. stoletju, v neki kartuziji … Continue reading Pesem o splošno znanih ploščah, ki sem jih poslušal v svojih formativnih letih
Novo:

Novo:

STRIP.ART.NICA, 4. avgust 2017 ― 2008 – olimpijske igre, Peking Samia Yusuf Omar (1991–2012) je bila somalijska tekačica, ena od dveh športnikov, ki sta leta 2008 zastopala Somalijo na poletnih olimpijskih igrah v Pekingu. Ko je obiskovala osmi razred, je bil njen oče ubit v napadu na tržnico Bakaara, kjer je delal. Pustila je šolo, da bi pomagala mami skrbeti […]
Princ Valiant

Princ Valiant

STRIP.ART.NICA, 4. avgust 2017 ― Princ Valiant, veličastna saga za vse čase Po mnenju stripologov je to delo Hala Fosterja najboljši strip vseh časov. Ahmed Hrapović pet, 04.08.2017, 09:00 Harold Rudolf Foster ali Hal Foster, kakor se je podpisoval na svoja remek dela, je eden tistih ustvarjalcev, za katere­ je značilno iskanje popolnega­ v stripovski umetnosti. Foster­ je avtor ameriškega epa o […]

Zgodovina Slovenije v stripu

STRIP.ART.NICA, 4. avgust 2017 ― Muzealci cenijo najstnice Zgodovina Slovenije v stripu: Duhovito potovanje v preteklost scenarista Žige X. Gombača in risarja Ivana Mitrevskega. Vojko Urbančič sre, 17.05.2017, 20:00     Zgodovina Slovenije v stripu Žige X. Gombača in Ivana Mitrevskega. Foto: Arhiv založbe Miš. .  Živa je tipična slovenska najstnica ob koncu devetletke, kar pomeni, da jo bolj kot […]
Andrej Tomažin: Črvi

Andrej Tomažin: Črvi

Radio Študent, 4. avgust 2017 ― Tokrat predstavljamo drugo knjigo radijskega kolega Andreja Tomažina. Ker je incest očiten, se odpovedujemo vsakršnim vrednostnim sodbam, četudi tega glede na lokalne navade nikakor nismo dolžni storiti: ne zanima nas, če je knjiga dobra ali slaba, če zadovolji standarde kvalitete ali ne. Tako ali tako so to za dotično knjigo, kot bomo skušali pokazati, precej irelevantna vprašanja. Črvov torej ne priporočam niti ne odsvetujem. Nimam dovolj informacij o možgansko-telesnih stanjih, v katerih ste. Povem lahko le to, kako se je dotična knjiga poklopila z mojimi ustrojem. Zato bo ta tekst skušal biti prej priročilo glede tega, kako in kje knjigo uporabljati, kot recenzija glede same njene kvalitete. Črvi so prvenstveno, vsaj po moji izkušnji, plažni roman. Najbolje sem jih prebavljal ravno na plaži, v polzavestnem stanju, kjer je bila moja možganska aktivnost primerljiva s kakšnim krokodilom, na 33 stopinjah. Bral sem jih lahko tudi na stranišču, v čakalnici, pozno ponoči in v ostalih trenutkih, ko sem bil preveč uničen, da bi lahko bral karkoli drugega, karkoli »bolj pametnega«, kar pa ni mišljeno v slabšalnem smislu. Kot v spremni besedi pravi Marko Bauer: »Možgani so precenjeni tako kot 'notranja' metabolizacija. Ali je res tako nujno, da gre nekaj najprej skozi kognitivni želodec, je treba prihajati do nečesa tako melodramatičnega, klimaktičnega, kot so spoznanja, dognanja, uvidi, itd.?« V tem smislu je mogoče Črve umestiti ob bok romanom Danielle Steel: v obeh primerih gre za plažno literaturo in v obeh primerih ne smemo pričakovati nikakršnega uvida. Razlogi za to pa so povsem različni. Črvi so anti-roman in anti-drama, so brez zgodbe in brez smisla, brez vrha, padca in katarze. In ravno zato bralca vase potegnejo na način, ki ni primerljiv s pasivnim spremljanjem zgodbe, temveč prej z njenim aktivnim ustvarjanjem, ki se zgodi denimo v plažnem stanju prehoda med spanjem in budnostjo, ko se branje staplja s sanjami in fantazijami. Črvi nimajo smisla
Zakaj pa ne bi bil ljubitelj stripov predsednik države?

Zakaj pa ne bi bil ljubitelj stripov predsednik države?

STRIP.ART.NICA, 3. avgust 2017 ― Sredin gost: Dr. Milan Jazbec Na tretjem… Čas je, da Slovenija dobi petega predsednika republike, ki bo samozavestno in pogumno stopil naprej. Sredin gost je oddaja, v kateri vsako sredo gostimo vidnega posameznika s področja politike, redkeje pa tudi s področja gospodarstva ali civilne družbe. Ministri, predsedniki političnih strank, direktorji, sindikalisti, gospodarstveniki … – vsako […]
Do zadnje strani: Če bi začutila utrip

Do zadnje strani: Če bi začutila utrip

Dnevnik, 3. avgust 2017 ― Lepo je, kadar med listi knjige zašepetajo izginuli ali pozabljeni glasovi in v primeru Svitanja to velja dvakrat: po osmih letih nas znova nagovarja nenavadna francoska pisateljica Colette (1873–1954), skoznjo pa, posthumno, znova tako izvrstno...
še novic