Poiesis, 25. september 2017 ― Živiš v bližini Vižinade, v Istri. Konec osemdesetih let minulega stoletja sem se za dve leti in pol preselil v Istro. Istro sem doživel kot zelo specifično pokrajino, kjer sem srečal ljudi,  ki so vsaj deloma še vedno živeli v nekem predmodernem svetu, svetu magije oziroma svetu magičnega dojemanja sveta. Kako ti doživljaš Istro in na kakšen način vpliva na tvoje pisanje? Istra je prostor, ki ga človek lahko z lahkoto idealizira. Ne bom objokoval, da se tisto najlepše v Istri nepovrnljivo in hitro izgublja. Zahodno istrsko obalo, v katere bližini živim, je že zdavnaj pogoltnil turizem in nasilna želja po dobičku. Vendar pa še vedno obstajajo predeli Istre, ki se temu upirajo in so le rahlo načeti, in morda bodo še nekaj časa ostali takšni. Dober primer je Dolina Mirne, ki na svojih obronkih skriva arheološko neraziskane pečine, gradišča iz bronaste in železne dobe, antična naselja, nekropole … To je še popolnoma neraziskano bogastvo, ki se skriva v travi že na tisoče let. Med pomembnimi zgodovinskimi lokacijami danes gradijo hiše, namenjene oddajanju, ki navadno le slabo oponašajo toskansko arhitekturo. Podobno je tudi z ljudmi, jezikom, zgodbami. Kljub poudarjanju potrebe po avtohtonosti in ohranjanju običajev in kulture, vplivi globaliziranega sveta [...]