Mednarodne migracije

Mednarodne migracije

Radio Študent, 22. oktober 2017 ― Založba Krtina je v knjižni zbirki Kratka izdala nov zelo kratek uvod, ki tokrat svoj pogled obrača k trem odstotkom svetovnega prebivalstva. Knjigo je za Oxford University Press leta 2007 napisal Khalid Koser, dopolnjena izdaja je izšla lani. Gre za enega izmed najbolje prodajanih kratkih uvodov.
Hvalnice trojici

Hvalnice trojici

KUD Logos, 20. oktober 2017 ―   Prva hvalnica Trojici Bodi tu, resnična luč (Adeste, lumen verum) Bodi tu, resnična Luč, Oče, vsemogočni Bog. Bodi tu, Luč Luči, skrivnost in moč Boga. Bodi tu, Sveti Duh, Očeta vez in Sina. Ti, ko miruješ, si Oče; ko izhajaš, si Sin; ki vse v eno spajaš, ti si Sveti Duh. Prvo Eno, Eno […]
Pismo Sofi Oksanen: Ne potrebujemo Melaniine pomoči

Pismo Sofi Oksanen: Ne potrebujemo Melaniine pomoči

Airbeletrina, 20. oktober 2017 ― Sofi Oksanen, priznana pisateljica, ki je v okviru festivala Fabula letos gostovala v Ljubljani, je pretekli teden napisala pismo Melanii Trump, naj pomaga ”vzhodnoevropskim” ženskam. Pismo je bilo objavljeno v več skandinavskih medijih. Manca G. Renko je napisala odgovor, ki ga je v angleščini in švedščini včeraj objavil švedski časopis Expressen.
Aluzije – stasis = Moralke

Aluzije – stasis = Moralke

Radio Študent, 19. oktober 2017 ― Pri bolj kot ne butični založbi LUD Šerpa je izšlo delo Moralke dr. Tomaža Grušovnika, ki je sicer predavatelj na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, kjer poučuje predvsem predmete, vezane na etiko. S tega vidika naslov Moralke nemara niti ni veliko presenečenje.
Šola v naravi

Šola v naravi

Airbeletrina, 19. oktober 2017 ― Pretekli teden sta se Hollywood in svet ukvarjala z afero producenta Harveyja Weinsteina, za katerega se je izkazalo, da je trideset let spolno nadlegoval in posilil na desetine žensk iz filmske industrije. Pri tem sta najbolj presunljivi dve stvari. Prvič, kako je mogoče, da nobena od najslavnejših in najbogatejših zvezdnic, ki imajo ves mogoč dostop do javnega prostora, o tem nikdar ni odkrito spregovorila? (In posledično, seveda – koliko je bilo zlorabljenih žensk na nižjih mestih, ki tudi delajo v filmski industriji?) Ter drugič, zakaj kljub temu da je bila to javna skrivnost, problema nihče ni jemal resno, ampak so ga občasno le zakrili v šalo v slogu: ”Ja, naš Harvey je pač razigran fant,” in šli dalje? Preprost in škodoželjen odgovor bi bil, da ženske za slavo in denar pač stiskajo zobe. A z nekoliko več empatije, morda celo osebnimi izkušnjami, vemo, da žrtve mnogokrat ne spregovorimo, ker nam je nerodno, ker storilcem nočemo povzročati težav in jih zapletati v konflikte (spolni predatorji so velikokrat tudi izjemno
še novic