Javna agencija za knjigo, 9. avgust 2018 ― Približuje se 8. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti, ki bo potekal od 14. do 19. avgusta 2018 v Mariboru v organizaciji Društva slovenskih književnih prevajalcev in Javne agencije za knjigo Republike Slovenije. Gostitelj in soorganizator letošnjega seminarja je Mladinski kulturni center Maribor, pri izvedbi kot partnerji sodelujejo tudi: Zavod MARS Maribor, TA Don Travel in Salon uporabnih umetnosti Maribor. Mednarodni prevajalski seminar bo 12 izbranim uveljavljenim prevajalkam in prevajalcem slovenske književnosti ponudil vpogled v aktualno stanje slovenske sodobne književnosti in možnost sodelovanja s slovenskimi avtorji, kritiki, založniki, predavatelji in tujimi kolegi. Letošnji udeleženci so Dragana Bojanić Tijardović (Srbija), Jelena Dedeić (Srbija), Māra Gredzena (Latvija), Marlena Gruda (Poljska), Kateřina Honsová (Češka), Gabija Kiaušaitė (Litva), Mariana Klymets (Ukrajina), Aleksandra Krasovets (Rusija), Inesa Kuryan (Belorusija), Emese Rajsli (Madžarska), Žarko Milenić (BiH/Hrvaška) in Agnieszka Żuchowska-Arent (Poljska). Cilj seminarja je povečanje števila izidov knjižnih objav vrhunskih prevodov slovenskih literarnih del na tujem, boljša informiranost prevajalcev ter vzpodbujanje čim tesnejšega sodelovanja med slovenskimi avtorji, prevajalci ter slovenskimi in tujimi založbami. Prevajalski seminar je sestavljen iz dveh delov. Na vsakodnevni dopoldanski prevajalski delavnici, ki bo potekala v prostorih MKC Maribor, se bodo udeleženci s pomočjo gostujočih avtorjev in strokovnih vodij, dr. Nade Grošelj in dr. Đurđe Strsoglavec, ukvarjali z izbranim odlomki iz romanov Doberdob Prežihovega Voranca, Igranje in Prva dama Stanke Hrastelj ter Papir, kamen, škarje Toma Podstenška in iz mladinskega dela Groznovilca in divja zima Jane Bauer. Cilj delavnic je poglabljanje poznavanja avtorjevega dela in opusa ter ustvarjanje pogojev, ki pripeljejo do objave knjižnega prevoda obravnavanega dela. Drugi del seminarja sestavljajo predstavitve

Airbeletrina, 7. avgust 2018 ― Renesansa je »novo rojstvo svobode«, je zapisal uranistični pesnik in zgodovinar John Addington Symonds (1840–1893), tačas »duh človeštva pridobiva nazaj zavest in moč odločanja o samem sebi. V umetnosti prepoznava lepoto zunanjega sveta in človeškega telesa, v znanosti osvobaja razum in v religiji vest, premišljeno obnavlja kulturo in uveljavlja načelo politične svobode.« Podobno, še danes razširjeno mnenje je podal nemški algebraik Carl Gustav Jacobi (1804–1851), ko je v predavanju, ki ga je imel leta 1846 na Berliner Singakademie, trdil, da je bil srednji vek »Mitternacht der Geschichte«, »polnoč zgodovine«, saj sta tedaj antična »umetnost in znanje izginila iz spomina človeškega rodu«. To strašno srednjeveško temo predsodkov in vraževerja naj bi pregnala renesansa, ki jo poimenuje »Wiederauflebens der Wissenschaften«, »oživitev učenosti«. Renesansa, beremo