Mlada bolgarska proza I: Stojan Nenov

Mlada bolgarska proza I: Stojan Nenov

Radio Študent, 4. oktober 2018 ― "Kot pravi profesionalec je vso noč spal globoko, mirno in brez strahu. 10. avgusta 1989, dve uri pred sončnim vzhodom, se je Marco Bonici, znan kot baraba iz italijanskih Alp, zbudil v kamnitem zavetju, kjer je prenočil, in z divjim izrazom zasikal: »Attaccare!« Potem je pripravil vrelo kavo, si privoščil svež švicarski kruh in velik kos sira in zatlačil svojo spalno vrečo med previsne kamne.
Dober začetek, slabši konec

Dober začetek, slabši konec

Airbeletrina, 4. oktober 2018 ― Otok, deveta kriminalka Avgusta Demšarja, se začne obetavno; premožen par v srednjih letih (Pavlina in Paul) povabi tri druge pare – njeni prijateljici iz študijskih let Ano in Manjo s partnerjema Borisom in Jaroslavom ter sestrično Klavdijo s partnerico Niko – na dopust na samotni otok na hrvaški obali, kjer si ona lasti polovico podedovanega dvojčka; druga polovica hiše pripada njenemu bratu Luki. Nekoliko nerodno, a vendarle dovolj prijetno začetno druženje je prekinjeno, ko na obalo, kjer se počitnikarji kopajo, naplavi Lukovo truplo.
Zaupati kritiku ali influencerju?

Zaupati kritiku ali influencerju?

LUD Literatura, 3. oktober 2018 ― Komu vse je danes dovoljeno, da kritiko podaja? In kako škodljivo za kritiško polje je to, da platforme za vzpostavitev javnega diskurza niso več samo mediji (ki se vse bolj selijo v internetno sfero), ampak tudi socialna omrežja, blogi, osebne spletne strani in podobno?

Fotografska razstava ob 33. Mednarodnem literarnem festivalu Vilenica

Vilenica, 3. oktober 2018 ― Fotografska razstava ob 33. Mednarodnem literarnem festivalu Vilenica v organizaciji Višje strokovne šole ŠC Srečka Kosovela Sežana in Društva slovenskih pisateljev Mednarodni literarni festival Vilenica je letos potekal triintridesetič. Višja strokovna šola ŠC Sežana že vrsto let sodeluje s festivalom, in sicer študentje oblikovanja izdelajo kamnito priznanje Kristal Vilenice, študentje fotografije pa spremljajo celoten festival in

Fotografska razstava ob 33. Mednarodnem literarnem festivalu Vilenica

Vilenica, 3. oktober 2018 ― Fotografska razstava ob 33. Mednarodnem literarnem festivalu Vilenica v organizaciji Višje strokovne šole ŠC Srečka Kosovela Sežana in Društva slovenskih pisateljev Mednarodni literarni festival Vilenica je letos potekal triintridesetič. Višja strokovna šola ŠC Sežana že vrsto let sodeluje s festivalom, in sicer študentje oblikovanja izdelajo kamnito priznanje Kristal Vilenice, študentje fotografije pa spremljajo celoten festival in
Tvojih nog se dotikam v senci in druge neobjavljene pesmi – Pablo Neruda. Cankarjeva založba, 2018. (prevedli Veronika in Christi Dintinjana). Špela Sabati

Tvojih nog se dotikam v senci in druge neobjavljene pesmi – Pablo Neruda. Cankarjeva založba, 2018. (prevedli Veronika in Christi Dintinjana). Špela Sabati

Trubarjeva hiša literature, 3. oktober 2018 ― Zbirk posthumno najdenih in dotlej še neobjavljenih pesmi se pogosto lotevam z nekakšnim zadržkom in s pričakovanjem, da me bodo po vsej verjetnosti pustile hladno. K sreči se vsake toliko pojavi zbirka, ki dokaže, da temu ni vedno tako. Ena izmed takih je zbirka pesmi Pabla Nerude Tvojih nog se dotikam v senci, ki sta jo v slovenščino odlično prevedli sestri Veronika in Christi Dintinjana. Čilenski pesnik Pablo Neruda (z rojstnim imenom Ricardo Eliécer Neftalí Reyes Basoalto), ki je že v času svojega življenja užival pesniško slavo, je pisal pod psevdonimom, ki ga je prevzel po češkem pesniku Janu Nerudi. Leta 1971 je dobil Nobelovo nagrado za literaturo in ostal en izmed najvidnejših pesnikov Latinske Amerike. V zgodnji mladosti se je usodno navezal na Čilensko pokrajino in okolje, v katerem je odraščal, je postalo ogrodje za simbolizem njegovih pesmi. Slovi po tem, da je strastno pisal ljubezensko poezijo, največ pesmi je posvečenih Matildi, njegovi tretji ženi in največji muzi. Zanjo je napisal Cien Sonetos de Amor (Sto ljubezenskih sonetov), ki v slovenščino sicer niso prevedeni. Doslej je največ Nerudove poezije v slovenščino prevajal Jože Udovič.
še novic