Ženska na prelomu

Ženska na prelomu

Airbeletrina, 30. oktober 2018 ― Pod prevod monodrame Jeana Cocteauja Človeški glas (La Voix humaine, 1930) se je podpisal Marko Bratuš, uprizoritev na malem odru pa je nastala pod režijsko taktirko režiserke Ajde Valcl (r. 1981), ki je že večkrat sodelovala v novogoriškem teatru. V »Intimni igri poslavljanja«, kot je drama podnaslovljena, nastopa Helena Peršuh kot Ona.
Svet brez konca (trilogija Kingsbridge, #2, prvi del): dve prijateljici, dva brata in ostali

Svet brez konca (trilogija Kingsbridge, #2, prvi del): dve prijateljici, dva brata in ostali

Konteksti (Tomaž Bešter), 29. oktober 2018 ― vir slike: emka.si Mračno obokano podmostje krasi naslovnico prve knjige nadaljevanja Follettove trilogije Kingsbridge, malodane življenjskega dela tega plodnega pisatelja, njegova veleuspešnica, s katero je literariziral zgodovinsko dogajanje v Angliji. Začenši v dvanajstem stoletju, ko je bil osrednji del zgodbe, prav tako raztezajoče se na krepkih prekotisočih straneh, se sedaj dogajanje premakne dvesto let v prihodnost. Kraj ostaja isti. Kingsbridge. In ljudje ostajajo podobni. Po branju te knjige, ki sem jo komaj čakal in katere drugo knjigo sedaj pričakujem toliko bolj nestrpno, si lahko mislim, da je Follett v vsem, kar je napletel, iskal le variacije na temo izmenjujoče se slave ljubezni, strahu in splet, strasti, zmag in vedno novih porazov. To se zdi Follettova popotnica, njegovo sporočilo. Ob koncu zapisa za Stebre zemlje sem zapisal, da gre za branje, ki ne štedi z živci, ki vsebuje mnogo nasilja, odpovedi, poskuse razumevanja meniškega življenja in preprostega studa nad liki, ki jih je avtor postavil v zgodbo. Drugi del, vsaj ta prvi zvezek, temu v večji meri pritrjuje. Še vedno gre tako za zgodbo o razvoju osrednjega kraja, mesta, ki se je razvilo okrog Kingsbriškega samostana, njegovega priorja, lokalnega earla in stolne cerkve, ki jo je postavil Jack. Še vedno so tu intrige, grozne intrige. Še vedno so tu izobčenci, pridno ljudstvo, ambiciozni cehovski mojstri, prijateljstva, izkoriščanja in sadistični možje z močjo, ki je ne bi smeli imeti. Okvir je torej enak. Tudi bralci našli enako zadovoljstvo.  Ladja se je hitro napolnila. Gwenda še nikoli ni videla toliko ljudi na kupu: živžav je bil večji kakor na trati pred stolnico na tržni dan. Ljudje so se veselo pozdravljali na tem svetem kraju, kjer so se počutili varne pred zlimi duhovi, in zvok vseh teh pogovorov je prerasel v hrum.Potem je zadonel zvon, in vse je potihnilo. Dvesto let kasneje je Kingsbridge že precej bolj razvita skupnost. Ima samostan, hiše, letni sejem runa, prekrasno
Miha Mazzini: Pohlep

Miha Mazzini: Pohlep

ARS Izšlo je, 29. oktober 2018 ― Kdo upravlja z našimi življenji in telesi, kdo ali kaj določa naše odločitve? V svoji novi knjigi kratkih zgodb Miha Mazzini tematizira, kot pove že njen naslov, človeški pohlep, ob tem pa izrazito tudi vprašanje, kdo upravlja z našimi življenji in telesi, kdo ali kaj določa naše odločitve. O strasteh, ki nas obvladujejo in o protagonistih knjige bo razmišljal tudi v tokratni oddaji, nekaj pa povedal še o tem, zakaj je za človeka pomembno, da se prepozna kot del neke skupnosti in ne kot zgolj posameznik.
Milan Dekleva: Inštitut doktorja Faulstaffa / Andreja Štepec: Edit Paf / Donna Tartt: Lišček / Cvetka Hedžet Tóth: Demaskirajoče tendence

Milan Dekleva: Inštitut doktorja Faulstaffa / Andreja Štepec: Edit Paf / Donna Tartt: Lišček / Cvetka Hedžet Tóth: Demaskirajoče tendence

ARS S knjižnega trga, 29. oktober 2018 ― V oddaji S knjižnega trga se bomo najprej posvetili romanu Milana Dekleve Inštitut doktorja Faulstaffa, nato pa še poeziji Andreje Štepec Edit Paf, romanu Donne […] V oddaji S knjižnega trga se bomo najprej posvetili romanu Milana Dekleve Inštitut doktorja Faulstaffa, nato pa še poeziji Andreje Štepec Edit Paf, romanu Donne Tartt Lišček in znanstvenemu delu Cvetke Hedžet Tóth Demaskirajoče tendence. Recenzije so napisali Gabriela Babnik, Diana Pungeršič, Ana Geršak in Marija Švajncer.
Za obvoznico

Za obvoznico

Airbeletrina, 29. oktober 2018 ― Do svojega devetnajstega leta sem že imela dva domova, v Rusiji, kjer od rojstva dalje nisem nikoli zares živela, in tega tukaj, v Mariboru. Oba sta pomembna, a vsakemu pristaja svoj letni čas, svoja posteljnina in svoje pohištvo. Ne enačim ju, oba vonja pa ostajata domača – po koščkih sestavljata zgodbo mojega, sicer kratkega življenja in razpolagata s čudežno močjo takojšnjega priklica podobe in določenega življenjskega obdobja. Čeprav sem imela pojem doma od nekdaj razdeljen na dve stanovanji, dve mesti in dve državi, je z oktobrom – i
Nam naj bo za beatnike sploh še mar?

Nam naj bo za beatnike sploh še mar?

LUD Literatura, 26. oktober 2018 ― Zato naj zadostuje, da je mnogo vidikov glede beatnikov še zmeraj vredno obravnavati in se od njih celo kaj naučiti. Bili so skeptični do materializma, odgovore so iskali v duhovnosti, skrbeli so za okolje, se zavzemali za spolno svobodo, protestirali zoper vojno in atomsko bombo. Kar nikakor ni zlohotno izročilo.
še novic