Sodobno vagabundstvo ali kako je prvi Slovenec prehodil apalaško pot – Jakob J. Kenda: Apalaška pot: 3500 kilometrov / Špela Sabati

Sodobno vagabundstvo ali kako je prvi Slovenec prehodil apalaško pot – Jakob J. Kenda: Apalaška pot: 3500 kilometrov / Špela Sabati

Trubarjeva hiša literature, 13. januar 2019 ― Leta 2017 se je Jakob J. Kenda, literarni zgodovinar in prevajalec, ki je nemara najbolj znan po prevodih Harryja Potterja, odločil uresničiti eno izmed svojih dolgoletnih želja – izkusiti pohodništvo v najbolj primarni obliki. Želel je spoznati resnično Ameriko in predvsem vsaj enkrat v življenju izživeti to, kar rad citira z verzi Kajetana Koviča: »iti, hoditi / ne, ker to hočeš, / ne, ker je treba, / ampak ker tukaj / razen te hoje drugega ni«. Za svoj cilj je izbral Apalaško pot, divjinsko pot na vzhodu ameriške obale, ki preči istoimensko pogorje, 14 ameriških zveznih držav in ki jo spričo tradicije, zahtevnosti in dolžine kličejo tudi 'mati vseh poti'. Za avtorja, sicer doktorja literarnih ved, ki tudi na poti ni mogel uiti svojemu poklicu, tako ne preseneča, da je lastno pot zaključil šele doma, z refleksijo in potopisnim romanom Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike.
Ruska znanstvena fantastika III: Aleksander Bogdanov

Ruska znanstvena fantastika III: Aleksander Bogdanov

Radio Študent, 12. januar 2019 ― »Ne vem,« je zamišljeno rekel mladenič, »ampak zdi se mi, da nimate prav. Protislovja na Zemlji so večja, to je res, njena narava razdaja udarce in smrt bolj širokogrudno kot naša. Razlog tiči morda v bogastvu zemeljske narave, ki je že v osnovi neprimerljivo večje, Sonce pa ji namenja več svoje žive sile.
Zgrešene sočasnosti

Zgrešene sočasnosti

LUD Literatura, 12. januar 2019 ― Sočasja so sicer dobrodošel doprinos k razumevanju ustvarjanja Jureta Detele predvsem zaradi videoposnetkov pesnika samega, žal pa se zdi, da njihova kontekstualizacija ni dovolj domišljena.
Z lutnjo skozi slovenski prevod Junga in pravljic (poročilo z dogodka)

Z lutnjo skozi slovenski prevod Junga in pravljic (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 12. januar 2019 ― V petek, 21. 12. je v Trubarjevi hiši literature potekal literarni večer iz cikla Prevod na oknu, ki je posvečen delu prevajalca in prevodni literaturi. Dogodke v soorganizaciji LUD Literature in Trubarjeve hiše literature povezuje Petra Koršič, ki z gosti iz prevajalskega sveta opominja na pogosto prezrto vrednost in težo odgovornosti, ki ju nosi prevajalski poklic. Tokrat je izbor prevodov pripravila prevajalka iz nemškega jezika Alenka Novak, ki ima za sabo 35 knjižnih prevodov in številne revijalne objave. Prevajalka je večer strukturirala v tri sklope, ki jih je med seboj z renesančno lutnjo povezal filozof in lutnjar Boris Šinigoj.

Feri Lainšček: Ne. (Recenzira Diana Pungeršič)

Sodobnost, 11. januar 2019 ― Objavljeno v Mladi Sodobnosti 11/2018. Diana Pungeršič   Feri Lainšček: Ne. Ilustrirala: Nana Homovec. Maribor: Litera, 2018.   Naslov Lainščkove nove pesniške zbirke za mlade je lakoničen in že na prvi pogled vzbudi zanimanje. Še posebej ob markantni naslovnici ilustratorke…

Prva izbira Pri Sofiji: Čudežno potovanje Edwarda Tulana

Sodobnost, 11. januar 2019 ― Objavljeno na spletni strani: http://www.prisofiji.si/prva-izbira-pri-sofiji-cudezno-potovanje-edwarda-tulana/ Petkovo sončno popoldne sem izkoristila za vajo v športni disciplini, ki je tik pred izumrtjem. Po opažanjih sodeč nihče več ne trenira (ne tako zelo nenevarnega) branja med hojo. Pločnik ob malem gradu s pogledom…
Zakaj je danes tako težko biti revolucionar?

Zakaj je danes tako težko biti revolucionar?

Airbeletrina, 11. januar 2019 ― V romanu Rodovina Muškat (prevod Bogdan Gradišnik, 1986) Isaac Bashevis Singer v glavo mlade revolucionarke položi naslednje misli, sad trenutka idejne šibkosti in dvoma: »Delavci tam zunaj, furmani, hišniki in krščanski stojničarji po tržnicah ne vedo, da trpi zanje. Pa tudi če bi vedeli, bi jim bilo kaj prida mar? Tisti rdečelični debeluharici na primer, ki sedi za razstavljenimi čevlji in sreba juho ... Njen mož je verjetno čevljar, pa kaj se je tiče delavski razred. Babnica kar naprej raca v cerkev, poljublja dlan duhovniku ter preklinja jude in boljševike. Po revoluciji bo med izbranci, Barbara pa se bo mogoče še znašla pred obtožbo, da je pastorjeva hči. Zakaj bi se, hudirja, žrtvovala zanje?«
še novic