OBNEBJA METULJEV IN ODROV – literarno-glasbeni večer v počastitev 100-letnice Andreja Hienga

Društvo slovenskih pisateljev, 12. oktober ― Društvo slovenskih pisateljev v sodelovanju s knjigarno in antikvariatom Antika ter SLG Celje pripravlja literarno-glasbeni večer ob 100-letnici rojstva pisatelja, dramatika, režiserja, scenarista in dramaturga Andreja Hienga. Njegova poklicna pot je bila osem let (1952-1960) tesno povezana tudi s celjskim gledališčem. Ob odlomkih iz njegovih del in avtorskih branjih se bomo poklonili jubileju pomembnega akterja slovenske literarne zgodovine.  Sodelujejo: Ivan Dobnik Zoran Pevec Bina Štampe Žmavc Katarina Marinčič Barbara Hieng-Samobor SLG Celje predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk Večer povezuje in glasbeno opremlja Matej Krajnc. Dobimo se v torek, 21. 10. 2025, ob 18.00 v knjigarni in antikvariatu Antika v Celju.
Otroci gostih obrvi

Otroci gostih obrvi

Airbeletrina, 11. oktober ― Čeprav je avstrijski pisatelj Michael Köhlmeier (1949) objavil približno dvajset romanov, je slovenskim bralcem poznan predvsem po obravnavah mitskih, bajeslovnih in filozofskih vsebin. Köhlmeierjeve antične pripovedke je leta 1999 prevedla Seta Oblak (Mohorjeva založba), Svetopisemske zgodbe: od stvarjenja sveta do Jožefa v Egiptu je leta 2005 v prevodu Vinka Ošlaka izdala Mohorjeva iz Celovca, medtem ko sta v letu 2018 izšla slovenska prevoda dveh avtorjevih del: Kdo ti je povedal, da si nag, Adam: mitološko-filozofske skušnjave (Modrijan, prevedel Aleš Učakar) in življenjepis Gospoda na obali (eBesede, prevedla Ana Grmek). Kratka in pretresljiva Deklica z naprstnikom iz leta 2016 je pisateljev prvi roman, preveden v slovenščino. Pod naslovom, ki se navezuje na ganljivo Andersenovo pravljico Deklica z vžigalicami, popisuje svet, kot ga v neimenovanem srednje- ali zahodnoevropskem mestu in njegovi okolici doživlja šestletna deklica. Ni le brez imena, ampak tudi brez staršev, družine, doma, ljubezni, topline, varnosti, hrane in vsega, kar bi kot otrok morala imeti. Gre za enega izmed številnih brezdomnih otrok, za naplavino prvega begunskega vala v Evropi, in gre za močno sporočilo o neizmerni otroški želji po golem preživetju v vse bolj surovem, brezobzirnem, krvavem in nehumanem svetu, v katerem živimo. Gre za močno sporočilo o neizmerni otroški želji po golem preživetju v vse bolj surovem, brezobzirnem, krvavem in nehumanem svetu, v katerem živimo. Ko dekličino pohajkovanje po tržnici ne prinaša več hrane in kotička navidezne varnosti in jo redki posamezniki, ki jo sploh opazijo, predajo policiji, ta pa zatočišču za otroke, se skupaj s prav tako osirotelima dečkoma izmuzne iz zatočišča na neznano pot brez vrnitve. Kakor bi brezdomne otroke vodila potreba po brezdomnosti kot njihova primarna usoda, edini modus vivendi, zapustijo osnovno obliko varnosti in se napotijo v mrzlo zimsko pokrajino, kjer lačni, prezebli, utrujeni, prestrašeni in bolni po

Čestitke Lászlú Krasznahorkaiju za prejem Nobelove nagrade za literaturo

Vilenica, 10. oktober ― Društvo slovenskih pisateljev iskreno čestita Lászlú Krasznahorkaiju za prestižno Nobelovo nagrado. Krasznahorkai je leta 2014 prejel nagrado vilenica, letos pa je ob 40-letnici festivala bil vabljeni gost kot eden od nekdanjih prejemnikov nagrade, vendar je zaradi zdravstvenih težav moral odpovedati udeležbo. László Krasznahorkai, rojen leta 1954, je madžarski romanopisec in scenarist, znan po zahtevnih in … Continued
Prireditvev na OŠ Šmartno na Pohorju ob tednu otroka

Prireditvev na OŠ Šmartno na Pohorju ob tednu otroka

Knjižnica Slovenska Bistrica, 10. oktober ― 𝑶𝒃 𝑻𝒆𝒅𝒏𝒖 𝒐𝒕𝒓𝒐𝒌𝒂 𝒋𝒆 𝒌𝒏𝒋𝒊𝒛̌𝒏𝒊𝒄̌𝒂𝒓𝒌𝒂 𝑴𝒐𝒋𝒄𝒂 𝑷𝒍𝒂𝒛𝒏𝒊𝒌 𝑷𝒍𝒂𝒗𝒆𝒄 𝒐𝒃𝒊𝒔𝒌𝒂𝒍𝒂 𝑶𝑺̌ 𝑺̌𝒎𝒂𝒓𝒏𝒐 𝒏𝒂 𝑷𝒐𝒉𝒐𝒓𝒋𝒖, 𝒌𝒋𝒆𝒓 𝒋𝒆 𝒑𝒓𝒆𝒅𝒔𝒕𝒂𝒗𝒊𝒍𝒂 𝒅𝒆𝒍𝒐𝒗𝒂𝒏𝒋𝒆 𝑲𝒏𝒋𝒊𝒛̌𝒏𝒊𝒄𝒆 𝑱𝒐𝒔𝒊𝒑𝒂 𝑽𝒐𝒔̌𝒏𝒋𝒂𝒌𝒂 𝑺𝒍𝒐𝒗𝒆𝒏𝒔𝒌𝒂 𝑩𝒊𝒔𝒕𝒓𝒊𝒄𝒂, 𝒅𝒆𝒍𝒐 𝒌𝒏𝒋𝒊𝒛̌𝒏𝒊𝒄̌𝒂𝒓𝒋𝒂 𝒕𝒆𝒓 𝒔𝒍𝒊𝒌𝒂𝒏𝒊𝒄𝒐 𝑲𝒏𝒋𝒊𝒛̌𝒏𝒊𝒄̌𝒂𝒓𝒌𝒂.  Pogovor je vodila 𝑱𝒂𝒏𝒋𝒂, učenka 9. razreda.  Srečanje je bilo prijetno, poučno in navdihujoče.  

László Krasznahorkai – Nobelov lavreat 2025

Društvo slovenskih pisateljev, 9. oktober ― Društvo slovenskih pisateljev iskreno čestita Lászlú Krasznahorkaiju za prestižno Nobelovo nagrado. Krasznahorkai je leta 2014 prejel nagrado vilenica, letos pa je ob 40-letnici festivala bil vabljeni gost, eden od vabljenih nekdanjih prejemnikov nagrade. Želimo mu veliko zdravja, neusahle pisateljske moči in vsega dobrega nasploh! Društvo slovenskih pisateljev
László Krasznahorkai, praznujemo tudi v Sloveniji! 

László Krasznahorkai, praznujemo tudi v Sloveniji! 

Airbeletrina, 9. oktober ― Letošnjo Nobelovo nagrado za književnost bo 10. decembra v Stockholmu za »prepričljivo in vizionarsko delo, ki sredi apokaliptičnega strahu ponovno potrjuje moč umetnosti«, prejel 71-letni madžarski pisatelj László Krasznahorkai, je danes oznanila Švedska kraljeva akademija. Praznujemo tudi v Sloveniji, kjer smo mojstru že pred enajstimi leti podelili nagrado vilenica. Zatem smo v slovenščini dobili njegov roman Vojna in vojna (Háború és háború,  Cankarjeva založba, 2015), knjigo kratke proze Svet gre naprej (Megy a világ, Beletrina, 2020) in roman Satanov tango (Sátántangó, Beletrina, 2023). O srečanjih s pisateljem in z njegovim delom ob veseli novici iz Stockholma danes za AirBeletrino pišejo prevajalka vseh treh knjig Marjanca Mihelič, urednica Satanovega tanga Tina Vrščaj in AirBeletrinin urednik Andraž Gombač, ki je s Krasznahorkaijem leta 2014 na festivalu Vilenica napravil daljši intervju za Primorske novice. László Krasznahorkai (Fotografija: Andraž Gombač) Marjanca Mihelič, prevajalka: László Krasznahorkai že dolgo pravi, da »živimo apokalipso«, da to ni nekaj, kar bo (šele) prišlo. Ko to izrečeš, imaš kot pisatelj zahtevno nalogo. Zakaj? Kako lahko ob tem, da dvomi o napredku in meni, da je absurd vgrajen v človeško bit in da ne moremo govoriti o drugem kot o nas samih, vendarle pritegne bralce in prejme vse najvišje državne in mednarodne nagrade, po vilenici, bookerju zdaj tudi najvišjo, Nobelovo nagrado. Njegova dela so prevedena v več kot 30 jezikov. Več kot očitno izreka najgloblje resnice o svetu, bivanju človeka v njem, njegovi »nepoboljšljivi« naravi in medsebojnih človeških razmerjih. Svet je postal prezapleten in presega možnosti človeškega dojemanja, zato človek iz tega labirinta tudi ne more iziti kot zmagovalec. Luč na koncu tunela je notranja pot: videti svet brez iluzij in slepic na očeh. Nemara je zato njegovo najvišje stremljenje uprto v doživetje in ubesedovanje lepote, filter zanjo pa sta popolnost  in lepota,

Maja Haderlap in Veronika Simoniti v knjigarni Konzorcij, 16. 10. ob 18.00

Društvo slovenskih pisateljev, 9. oktober ― Knjigarna Konzorcij in Društvo slovenskih pisateljev vabita na večer z uglednima literarnima gostjama: letošnjo slovensko avtorico v središču na 40. mednarodnem literarnem festivalu Vilenica  MAJO HADERLAP in vabljeno avtorico festivala VERONIKO SIMONITI Maja Haderlap je letos pri založbi Goga izdala roman Ženske v temi, v zbirki Litterae Slovenicae Društva slovenskih pisateljev pa je izšla nova, dvojezična izdaja njenega pesniškega prvenca Žalik pesmi. V italijanščino ga je z naslovom Canti mitici prevedla Martina Clerici. Njen roman Angel pozabe je med drugim prejel prestižno nagrado Ingeborg Bachmann. Veronika Simoniti je prevajalka, lektorica in pisateljica. Doslej je objavila tri zbirke kratkih zgodb ter dva romana; roman Ivana pred morjem je prejel nagrado kresnik za najboljši slovenski roman leta 2020. O literarnih, jezikovnih in drugih razsežnostih se bo z gostjama pogovarjala Katarina Modic, slišali pa bomo tudi nekaj uglasbitev poezije Maje Haderlap, narejenih prav za to priložnost. Dobimo se v knjigarni Konzorcij, 16. 10. 2025 ob 18.00
še novic