Airbeletrina, 26. december 2025 ― Jurij Devetak (1997) je svojevrstna zgodba o uspehu. V šoli ni bil dober, še danes, pravi, nerad bere. A medtem ko je kovidna pandemija zaklenila svet, je pri 23 letih vzel v roke Pahorjev roman Nekropola in se odločil, da ga spremeni v strip. Nastala je uspešnica. Zato ni čudno, da si z Devetakom želijo sodelovati tudi nekatera velika imena sodobne slovenske književnosti. On, v razmetani sobi v Nabrežini pri Trstu, medtem še naprej vneto riše in snuje tudi animirani film. Jurij Devetak (Fotografija: Peter Verč) Čeprav Nekropola velja za najpomembnejše delo Borisa Pahorja, je marsikdo ne prebere do konca. Ste jo vi že v prvem poskusu? »Ne, prvič je nisem prebral do konca.« Koliko ste bili stari takrat? »Bil sem v četrtem razredu višje srednje šole, se pravi devetnajst let. Takrat sem si domišljal, da zmorem. A resnica je, da sem vedno imel težave z branjem, in še danes nisem strasten bralec.« Zakaj ste se kljub temu lotili tako zahtevnega dela? »V šoli so nam govorili o Pahorju in o Nekropoli. Zdel se mi je zanimiv človek.« Zato ste želeli prebrati Nekropolo, ne zaradi teme taborišč? »Prebrati sem jo hotel, ker se mi je Pahor zdel zanimiva oseba in ker sem iskal idejo za projekt, ki bi imel neko globlje sporočilo.« Kdaj ste jo naposled prebrali? »Leta 2020. Prebral sem jo petkrat.« V enem letu? »V nekaj mesecih pravzaprav. Ob sebi sem imel slovarček, ker veliko besed nisem razumel. Razložili so mi, da je Pahor pisal pod vplivom Francozov, zato je knjiga še toliko bolj zahtevna.« Jurij Devetak med predstavitvijo Nekropole v koprskem Domu knjige leta 2022 (Fotografija: Andraž Gombač) David Lodge je preprosto definiral, kaj so klasična dela. To naj bi bila vsa tista, ki jih prebereš več kot enkrat. Zakaj ste vi Nekropolo kar petkrat? »Prevzel me je način, kako je Pahor detajlno opisal vsak trenutek svoje vrnitve tja, kjer je bil. Če se jaz vrnem v Sesljan, kjer sem nekoč živel, mi je lepo obujati