Dejan Koban: Nenadejano, 9. 6. ob 18:00 v Josipini knjigarni DSP

Društvo slovenskih pisateljev, 5. junij ― družine so porozne družbene celice dramaturgija nestrpnosti poskušamo biti uporni treniramo visenje na tramovih skoraj bi lahko bili netopirji srčkani minglamo sklopi besed komunicirajo med seboj se razvrščajo v brigade bi se želeli odzvati na vojno stanje? (Dejan Koban) Spoštovani, gostovanje založbe KUD AAC Zrakogled nadaljujemo s predstavitvijo nove pesniške zbirke Dejana Kobana Nenadejano (KUD AAC Zrakogled, 2026). Dobimo se v torek, 9. 6., ob 18.00 v Josipinini knjigarni DSP na Tomšičevi 12. Z avtorjem zbirke in s piscem spremne besede Iztokom Osojnikom se bo pogovarjal urednik Gašper Malej. Vljudno vabljeni!

Otroška perspektiva kot feministični pogled

Airbeletrina, 5. junij ― Ženski pogled je eden ključnih elementov v opusu francoske režiserke in scenaristke Céline Sciamma. Najbolj ekspliciten in jasno izpostavljen je verjetno v intimni zgodovinski romanci Portret mladenke v ognju (Portrait de la jeune fille en feu, 2019) – vizualno prek tega, kam in kako je usmerjena kamera, narativno pa prek tega, da režiserka preoblikuje žanr zgodovinske drame, zasidran v svetu moških, in daje osrednje mesto ženskam, polnokrvnim in avtonomnim osebnostim. A tudi v njenih drugih filmih, že od celovečernega prvenca, lirične pripovedi o treh najstnicah in njihovih prvih ljubeznih Vodne lilije (Naissance des pieuvres, 2007), ženski pogled stopa v ospredje. Ta nima enoznačne oziroma zacementirane definicije – vzpostavlja se kot kontrast moškemu pogledu, pojmu, ki ga je prva uporabila Laura Mulvey* in je nato postal eden ključnih pojmov za feministično filmsko kritiko in teorijo. Ženski pogled razumemo v širokem smislu in ne dobesedno, saj nosilke_ci takšne vrste pogleda niso nujno le ženske, ampak tudi različne kvir in LGBTQI+ osebe. Tako ga lahko bolje opišemo kot feministični pogled, ki nasprotuje patriarhalnemu kulturnemu kodu in izhaja iz solidarnosti, sprejemanja in enakopravnosti. Je način gledanja, ki posameznika_co opazuje brez objektifikacije, temveč s sprejemanjem, empatijo in spoštovanjem, obenem pa z enakim razumevanjem prikazuje tudi subjekt gledanja. Ženski pogled je eden ključnih elementov v opusu francoske režiserke in scenaristke Céline Sciamma. V tem kontekstu ima posebno mesto tudi otroški pogled oziroma perspektiva – to že v principu lahko razumemo kot feministično, saj daje glas in omogoča pogled subjektom, ki se jih v patriarhalnem družbenem redu sicer dojema kot »manjvredne«. V knjigi Feminizem je za vsakogar v poglavju o feminističnem starševstvu bell hooks zapiše: »V hierarhijah belskega supremacističnega kapitalističnega patriarhata se ne dopušča le moška prevlada nad ženskami, temveč tudi nadvlada od
ZA NAGRADO – Semira Osmanagić, 7. 6. ob 19:00, DSP

ZA NAGRADO – Semira Osmanagić, 7. 6. ob 19:00, DSP

Društvo slovenskih pisateljev, 3. junij ― Spoštovani, v nizu dogodkov založbe KUD AAC Zrakogled vabljeni na performativno branje knjige ZA NAGRADO Semire Osmanagić (KUD AAC Zrakogled. 2025) v nedeljo, 7. junija 2026, ob 19. uri, na Društvu slovenskih pisateljev. Brali bodo: Luka Bokšan, Leja Jurišić, Marko Mandić, Nada Vodušek in Dragan Živadinov. Knjiga humorno obravnava delo imaginarne komisije za podelitev literarne nagrade: njeni člani so osebe z mnogo lastnostmi, ki jih tako ali drugače vsi imamo, zato nagrada, kot tudi besedila, ki jih obravnavajo, postanejo le stranski del tega, čemur lahko rečemo življenje.
KNJIGOOBET: Poletni veter med knjižnimi stranmi

KNJIGOOBET: Poletni veter med knjižnimi stranmi

Airbeletrina, 2. junij ― S povečano kvoto modrine in toplote vstopamo v zadnji »predpočitniški« mesec, ki vam bo s knjižnimi novostmi minil veliko prijetneje kot brez njih. Slovenski in tuji avtorji nas v Knjigoobetu tudi tokrat spremljajo na vse konce človeške notranje krajine, v mrežo vohunskih prevar in skrivnosti, na severni otok po resnico o družinski zgodovini ali v osrčje Zambije po novo izkušnjo. V tokratnem izboru se spogledujemo tudi s temami duševnega zdravja, vas vabimo na znanstvenofantastično obarvani potep v času in se sprašujemo, kakšen bi bil svet, poln androidov? Pia Prezelj, Bili smo trije (Goga) Drugi roman Pie Prezelj, Bili smo trije, prepleta daljave in bližine med nami. Na nekem severnem otoku s trajekta izstopi Olga, ki do pred kratkim ni vedela, da ima brata. Srečanje z družinsko preteklostjo odpira nova vprašanja, poglede v še nedotaknjene kotičke »lastne sobe« in znova spleta davno pretrgane niti odnosov. Avtorica z izčiščenim, hkrati prizemljenim in kljub temu zelo literarnim slogom polaga koščke zgodbe, kot bi izbirala vsako besedo in podobo. Roman o glasnih temah govori tiho, jasno in pretresljivo, jih obdaja s podobami narave in zvoki vetra, ki ga skoraj čutimo med stranmi. Iza Strehar, Drsenje (Beletrina) Drsenje je roman o simptomih sodobne družbe, ki za sabo pušča tiste, ki ji ne zmorejo slediti. Katarina nima energije za osnovna življenjska opravila, ne najde smisla ali zadovoljstva v družinskih odnosih in se vsak dan spopada z novim krogom »porazov«, iz katerega se ne zna izviti. Julija povsod odkriva skrite pomene, plakati ji pošiljajo sporočila, v vtičnicah vidi prisluškovalne naprave. Obe mladi ženski se vsaka v svoji stiski znajdeta v psihiatrični bolnišnici in začneta počasno pot k sobivanju z lastno resničnostjo, ki jo avtorica izrisuje z veliko neposrednostjo, a tudi humorjem in ironijo. Izzivi sodobnega sveta, izgorelost, preobremenjenost ter stiske v duševnem zdravju v romanu posegajo v
še novic