Nacionalno strokovno usposabljanje Branje je veselje

Bralno društvo, 9. junij ― Nacionalno strokovno usposabljanje Branje je veselje by Rok Dežman | Jun 9, 2026 | 0 comments Bralno društvo Slovenije v sodelovanju z osrednjimi nacionalnimi institucijami na področju izobraževanja, kulture in pismenosti pripravlja nacionalno strokovno usposabljanje Branje je veselje, ki bo 8. septembra 2026 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Dogodek je namenjen vzgojiteljem, učiteljem, knjižničarjem, strokovnim delavcem v izobraževanju odraslih, raziskovalcem ter vsem, ki delujejo na področju spodbujanja bralne pismenosti in bralne kulture. Nagovarja tudi širšo strokovno javnost, ki se zaveda, da je branje ena ključnih kompetenc sodobne družbe. Posvet v ospredje postavlja branje kot temeljno življenjsko veščino, ki presega šolski prostor in pomembno vpliva na posameznikov osebni razvoj, kritično mišljenje, socialno vključenost ter kakovost življenja v vseh življenjskih obdobjih. Program združuje vrhunske strokovnjakinje in strokovnjake z različnih področij, ki osvetljujejo branje kot kompleksen, večdimenzionalen proces – od zgodnjega otroštva in družinskega okolja do šole, knjižnic in vseživljenjskega učenja. Poseben poudarek je namenjen:• zgodnjemu razvoju pismenosti in vlogi družine,• povezovanju pripovedovanja, branja in učenja,• kakovosti šolskih knjižnic in poučevanja,• novim kurikularnim usmeritvam na področju bralne pismenosti,• ter branju kot orodju vseživljenjskega učenja in aktivnega staranja. Dogodek odpira ključna vprašanja sodobnega časa: kako v digitalni dobi ohraniti in krepiti kulturo branja, kako razvijati trajno motivacijo za branje pri otrocih, mladih in odraslih ter kako lahko različne institucije skupaj ustvarjajo spodbudno bralno okolje. Nacionalno strokovno usposabljanje Branje je veselje tako ni le strokovni posvet, temveč tudi prostor povezovanja, izmenjave dobrih praks in skupnega razmisleka o prihodnosti bralne kulture v Sloveniji. Program strokovnega usposabljana: Branje je veselje. Prijava preko spletnega obraz

Društvo slovenskih literarnih kritikov vabi k prijavi besedil za nagrado kritiška ost 2026

Društvo slovenskih literarnih kritikov , 9. junij ― Društvo slovenskih literarnih kritikov vse literarne kritike in literarne kritičarke vabi, da svoja kritiška besedila predlagajo za nagrado kritiška ost 2026, nagrado za najboljše literarnokritiško besedilo preteklega leta. Namen nagrade je: - nagraditi strokovno in ustvarjalno najbolj izstopajoče literarnokritiško besedilo preteklega leta,- spodbujati razvoj literarne kritike v slovenskih medijih,- opozarjati na vlogo in pomen literarne kritike pri presojanju kakovosti literarnih besedil, ki so izšla v preteklem koledarskem letu,- prispevati k večji vidnosti in pomenu literarne kritike v širši javnosti, saj ima literarna kritika ključno vlogo pri oblikovanju kulturnega in literarnega diskurza. Besedila bo presojala tričlanska žirija iz vrst članic in članov Društva slovenskih literarnih kritikov. V presojo žirije so lahko sprejeta literarnokritiška besedila, ki so bila predhodno objavljena v tiskanem ali spletnem mediju in se posvečajo posameznemu literarnemu delu ali omejeni skupini literarnih del. Besedila morajo biti prvič objavljena v letu 2025 in morajo biti najprej objavljena v slovenskem jeziku. Besedila v izbirni postopek predlagajo njihovi avtorji; posamezen prijavitelj lahko prijavi do dve besedili. Komisija za nagrado lahko v izbirni postopek tudi sama predlaga besedila na podlagi svoje presoje literarnokritiških besedil, objavljenih v preteklem letu.   Svoje kritiške tekste lahko literarne kritičarke in literarni kritiki prijavijo do vključno 12. julija 2026. Besedila v formatu .doc naj bodo poslana elektronsko na naslov društva literarni.kritiki@gmail.com z zadevo Prijava besedil za nagrado kritiška ost. Besedila naj bodo opremljena s podatkom o publikaciji, v kateri so bila objavljena, in podatkom o datumu prve objave.   Žirija bo pri ocenjevanju besedil upoštevala njihovo kakovost, strokovnost in relevantnost, temeljitost obravnave in stilistično dovršenost. Morebitna vprašanja lahko prav tako naslovite na e-mail literarni.kritiki@gm
Nagrado kritiško sito 2026 je osvojil roman Kresničevje

Nagrado kritiško sito 2026 je osvojil roman Kresničevje

Društvo slovenskih literarnih kritikov , 9. junij ― Društvo slovenskih literarnih kritikov je v petek, 29. maja 2026, v Parku Sveta Evrope (v okviru Sejma na zraku, ki ga prireja Ljubljana, Unescovo mesto literature) podelilo že petnajsto kritiško sito, nagrado za najboljše slovensko leposlovno delo preteklega leta po izboru literarnih kritikov. Po kritiškem pretresanju v dveh krogih glasovanja so člani in članice društva nagrado podelili romanu Kresničevje avtorice Ajde Bračič, ki je izšel pri založbi LUD Literatura.     Za nagrado kritiško sito so bili letos nominirani še delo Nemogoče avtorice Nine Dragičević (založba Beletrina), roman Dohtar in Povodni mož avtorja Aljoše Harlamova (založba Goga), pesniška zbirka Tuja mehkoba avtorice Natalije Milovanović (Center za slovensko književnost) in pesniška zbirka V drevo avtorice Ane Pepelnik (založba LUD Šerpa). O nagrajenem delu je letos odločal kritiški forum v sestavi Gašper Stražišar, Aljaž Koprivnikar, Aleksandra Gačić, Urban Leskovar, Goran Dekleva, Eva Ule, Diana Pungeršič, Miša Gams, Manja Žugman, Robert Kuret, Sanja Podržaj, Leonora Flis, Silvija Žnidar, Tanja Petrič, Jernej Županič in Anja Zidar.

utišanje skozi izražanje

Airbeletrina, 9. junij ― impresije iz sanj so ostajale z mano čez cel dan. to, kako tečemo po stopnicah v šolsko klet. vrtnica pod steklenim zvonom. srh nevarnosti od nekje spodaj, iz temeljev zgradbe. hipnoza – nadzor nad sočlovekom kot največja grožnja. ampak tudi: skupina ljudi, ki ji pripadam, prijateljica in dva prijatelja. stara sem bila enajst let. sanje o hipnozi, prijateljstvu in napeti pustolovščini v šoli, ki ni le to, kar se zdi na prvi pogled, so bile začetek pisanja mojega prvega daljšega teksta. prvega literarnega sveta, ki je zrasel v meni. prvih bitij, ki sem jih ustvarjala – že tedaj po zgledu mitologije in pravljic (tako so denimo nastale »petopelke«; bitja, katerih zgodovino je ključno definiralo suženjstvo) – ki sem si jih želela ne samo izpisati, ampak tudi materializirati. prvih likov, s katerimi mi je bilo udobneje kot ob veliki večini ljudi, ki sem jih poznala. rok, viki in matic – trije ljudje, ki so s karolino, ki je bila prva literarna »jaz« in »ne-jaz«, ostajali tudi skozi najbolj nemogoče situacije – so mi še danes blizu. še vedno lahko čutim njihovo energijo, še vedno vem, kaj bi rekle_i v kakšni situaciji. še vedno težko sprejmem, da ne bodo nikoli kaj drugega kot skice v zvezkih, ki sem jih izgubila, in da bodo njihove roke, ki objamejo nerodno in socialno nespretno, četudi bistro karolino, za vedno nesnovne. stara sem bila enajst let. sanje o hipnozi, prijateljstvu in napeti pustolovščini v šoli, ki ni le to, kar se zdi na prvi pogled, so bile začetek pisanja mojega prvega daljšega teksta. petopelke in druga bitja iz Hipnoze, ki je ostala nedokončana, sem s temperami naslikala na steno sobe, ki sem si jo delila s sestrobratom. sobe v hiši, obdani s hribi, travniki in gozdovi, kjer sem živela z moškim, ki je – brez hipnoze – nadziral dolžino prh, določal dan, ko se smem okopati, skrbel, da ni nikoli niti ena neumita žlička ali skodelica ostala na pultu, določal, kaj v hladilniku in shrambi je dovoljeno pojesti in kaj ne, minute, porablje

Nagrada SEP za mlade avtorje – razpis za prijave

Vilenica, 8. junij ― Nagrada SEP za mlade avtorje 2026 – razpis za prijave   Razpis za prijave 2026 Pregled Nagrado SEP za mlade avtorje podeljujeta Srednjeevropska pobuda (SEP) in Društvo slovenskih pisateljev (DSP) v okviru Mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Namen nagrade je spodbuda avtorjem mlajših generacij ter podpora pri razširjanju njihovih literarnih del prek prevodov v druge jezike … Continued
AirBeletrinin podkast: območje lagodja s Tino Lamovšek

AirBeletrinin podkast: območje lagodja s Tino Lamovšek

Airbeletrina, 7. junij ― »To, kar bi mi napisali na dveh straneh, Manca strne v enem stavku,« pravi novinarka in urednica na nacionalnem radiu Tina Lamovšek o esejističnem prvencu zgodovinarke, urednice, založnice Mance G. Renko. Knjiga Živalsko mesto ni le zbirka besedil, temveč precizno zložen miselni direndaj, ki bralca povabi v avtoričin »notranji šunder«, kjer možgani nikoli ne mirujejo, temveč nenehno utripajo in šumijo. Je kot nekakšen kalejdoskop, v katerem se srečujejo visoka kultura in nizke strasti: od Charlesa Dickensa do Taylor Swift, od Jamesa Bonda do Simone de Beauvoir. Tina Lamovšek v pogovoru poudari, da te reference niso le okras, namenjene so temu, da z njimi secira vprašanja družbenega razreda, spola, dela in odnosov. Pisanje Mance G. Renko deluje kot »girl therapy«, pogovor s prijateljico ob kavi, in hkrati globoka zgodovinska in sociološka študija našega vsakdana. Eseji so v knjigi nanizani kot ulice v mestu – nekatere so široke in svetle, druge ozke in temne in vodijo v posameznikova podzemlja. Med njimi sogovornica podkasta izpostavi Or at least a voice. Of a generation. Je portret milenijske generacije, ki ji obe z avtorico pripadata, generacije, ki je v sebi združila željo po bogastvu 80. in kreativnost 90. let ter tako ustvarila pošast, ki zapoveduje, da mora biti vsaka poteza te generacije videti lahkotna, a hkrati finančno uspešna. »Ponoči panksi, zjutraj oglaševalci, za vikend hot mess, med tednom young professionals. Za kakšno ceno, lepo vas prosim, za kakšno ceno? Previsoko,« v odlomku o generacijskih razpetostih zapiše avtorica. Manca G. Renko z zadnjim esejem o travmi spolne zlorabe gotovo spodmakne tla pod nogami. Tina Lamovšek meni, da takšna dramaturška struktura, ki se sklene z osebno izkušnjo, deluje kot učinkovita strategija za vzpostavitev globokega zaupanja, takšnega, ki spominja na dolg večer s prijateljico. »Ko se po dolgem času srečamo, najprej kramljamo o vsakdanjih dogodkih, šele čez čas si upamo odpreti vrata v najtežj

Karta za pekel

Airbeletrina, 6. junij ― Železniška postaja v Zidanem Mostu. Potniki, nabrani iz vseh smeri, čakajo na svoj vlak. Pristna domačnost. Res ne vem, kako naj drugače poimenujem vzdušje, ki se je ustvarilo med čakanjem potniškega vlaka v smeri Maribora. Od nekod švigne mimo nas rahlo prestrašena Kitajka, ki očitno nekoga išče; že v naslednjem hipu se iz gneče zasliši: »Kitajca išče.« Logično, hočem dodati, a sem raje tiho. Navsezadnje nisem del ekipe. »Že tretjič je obkrožila,« poroča upokojenka na sosednji klopci in vsi se začnejo obračati za turistko, ki je, kot kaže, izgubila svojo skupino. »Ga bo že našla, saj jih je veliko,« se spet oglasi najbolj glasen. Nimam kaj dodati. Malce pristne politične nekorektnosti ne škodi, takole med čakanjem na vlak. Manjšina ima ja pravico pošaliti se na račun številčnejših. Vidim, da so v formi, za razliko od mene, ki grem s polnim nahrbtnikom Priročnikov za neuspešne na predstavitev knjige v Slovensko Bistrico. Res lepa prtljaga, ni kaj. Neuspeh zagotovljen. Kako me je razveselila reakcija mojega naslednika v vodmatskem stanovanju, ki sem ga obiskal dan poprej, ko sem mu podaril izvod te knjige. »Đe baš mene nađe,« je vzkliknil, preden je bruhnil v smeh, skupaj z njim pa tudi vsi ostali, saj smo takoj vedeli, kaj je hotel s tem povedati. Očitno se nima za neuspešnega, zato ga je to darilo presenetilo in kar malce prestrašilo. Tako je s to knjigo, ki upravičuje svoj sloves. Uspešni ljudje si res ne želijo brati Priročnika za neuspešne. Železniška postaja v Zidanem Mostu. Potniki, nabrani iz vseh smeri, čakajo na svoj vlak. Pristna domačnost. Res ne vem, kako naj drugače poimenujem vzdušje, ki se je ustvarilo med čakanjem potniškega vlaka v smeri Maribora. Naslednji šok je sledil na križišču Trubarjeve in Miklošičeve, kjer me je nagovorila prijazna gospa, oblečena v majico z logom Ekonomske fakultete. »Vas lahko povabim na predstavitev vaše knjige na našo fakulteto?« Seveda lahko. Velja, se zmenimo. »Tudi za honorar,«
še novic