Novice

literatura

Zrak pisava

Zrak pisava

Airbeletrina, 14. avgust ― Skoraj vsi pesniki ali pesnice so kot pesniki ali pesnice seveda več, kot je mogoče razbrati iz dolgočasne predvidljivosti festivalskih predstavitvenih tekstov, vendar pri vsakem ne čutimo potrebe, da bi to poudarili. Pri Lukasu Debeljaku se to zdi nujno. Rodil se je leta 1999 v Ljubljani, tam obiskoval osnovno in srednjo šolo, pri čemer je že na obeh stopnjah intenzivno objavljal v šolskih časopisih, v gimnaziji tudi v študentskih revijah, kot so denimo Zamenjave, ter v onkrajšolskih publikacijah, kot sta Dialogi in Idiot. Leta 2017, še vedno gimnazijec, je v zbirki Mala ignorirana knjiga pri ekipi IGNOR izdal knjižico (»chapbook«) Krožna/obodna hitrost, ki je doživela celo ponatis. Od tod ima stari intervju z mladim pesnikom v okviru dijaške oddaje Dijakobinci na Radiu Študent primeren in simpatično neizviren naslov »Objava ali ne, to je zdaj vprašanje«. Po študiju filozofije na kalifornijskem Deep Springs Collegeu je začel obiskovati program Etična in politična misel na Bard Collegeu v Berlinu, nato pa se je vpisal na magistrski študij zgodovine na CEU. Leta 2022 je izdal svoj pesniški prvenec Poznati kot voda (Center za slovensko književnost), ki je bil naslednje leto uvrščen v antologijo 10 knjig iz Slovenije: po izboru literarnih kritikov (CSK). Leta 2025 je izšla njegova druga pesniška zbirka (sto petdeset strani dolga »pesniška knjiga«) Drevo, ki ga pišemo nihče (LUD Šerpa), ki je bila letos nominirana za vseslovensko pesniško nagrado velenjica – časa nesmrtnosti. Njegova poezija je bila prevedena v angleščino, češčino, grščino, nemščino, srbščino in španščino. Poezijo je prevajal tudi sam, med drugim pesmi Esada Babačića, Sergeja Harlamova, Natalije Milovanović in Muanisa Sinanovića. Leta 2022 je izdal svoj pesniški prvenec Poznati kot voda (Center za slovensko književnost), ki je bil naslednje leto uvrščen v antologijo 10 knjig iz Slovenije: po izboru literarnih kritikov (CSK). Njegovo pisavo so kritiki, ko

AirBeletrinin podkast: območje lagodja z Mino Švajger

Airbeletrina, 14. avgust ― ANTOINE DE SAINT-EXUPÉRY: Mali princ  »Mali princ je moj vodnik po sebi,« pravi igralka Mina Švajger o brezčasni literarni mojstrovini Antoina de Saint-Exupéryja, pisatelja, ki je navdih za zgodbo Malega princa črpal tudi iz lastnih izkušenj. Leta 1935 sta z mehanikom letela nad Saharo, strmoglavila in po nesreči več dni preživela v hudi vročini, preden ju je rešila beduinska karavana. Iz tega doživetja je pognala pripoved o dečku z majhnega planeta, ki so jo prevajalci do danes prelili v več kot šeststo jezikov. Sogovornica, ki se je na odrske deske dobesedno pridrsala, saj je prej tekmovala v umetnostnem drsanju, danes navdušuje kot članica ljubljanske Drame. Je prejemnica igralskih nagrad, kot sta Severjeva in vesna. Knjigo Mali princ ji je pri devetih letih z veliko ljubeznijo predstavila mama, zato jo Mina še danes vzame v roke s posebnim spoštovanjem. Pravi pa tudi, da ob vsakem ponovnem branju v knjigi odkrije drugačno podobo sebe. Mali princ, doma z asteroida B 612 na svojem potovanju srečuje nenavadne odrasle, ki denimo v svojem svetu brez prestanka štejejo zvezde ali pa skrbijo, da je svetilnik nenehno prižigan. Čeprav je bil roman napisan pred 83 leti, v osebah prepozna sopotnike našega časa, ki jih obsedajo število spletnih sledilcev in delovna učinkovitost. Poslovnež zvezd sploh ne opazi, ker jih le kopiči, svetilničar pa nima časa za počitek, saj se njegov svet vrti prehitro. Zgodba nas tako opominja, da v hitenju pozabljamo na bistvo, na tisto, ki ostaja očem nevidno. V pogovoru pa Mina Švajger poudarja, da prav naše napake in nepopolnosti ustvarjajo človečnost ter nas delajo dragocene za druge. Ljubezen in prijateljstvo zahtevata potrpežljivost, kar pa v svetu hitrih rešitev pogosto spregledamo. V pogovoru spoznavamo tudi, kako močno in nepovratno besede odraslih vplivajo na otroško radovednost. Saint-Exupéryja so odrasli odvrnili od slikanja, ker so v njegovi risbi videli le klobuk namesto slona v kači, Mini pa so kot deklici
Razmislek o tihem trajanju

Razmislek o tihem trajanju

Airbeletrina, 13. avgust ― Prostor je                    dolg,                          zdi se, da neskončen                    koridor.                                                      Strop   pušča.                     Ves prostor je poln luž.                                        Vsak                      korak           odmeva                                        nihče ne reče                                 niti besede.                           Zvočno sliko                     sestavljajo le odmev      in              curljanje                                               dežja              iz lukenj v stropu tunela.                   Teh nekaj besed in premorov med njimi poskuša ujeti izkušnjo enega daljših tihih prizorov iz filma  Stalker (1979) Andreja Tarkovskega. Enega tistih prizorov, ob katerih celo v bolj umetniško usmerjenih kinih in kinotekah ljudje najlepšega mesta in vseh starosti nekam nemirni segajo po telefonih in pametnih urah, preverjajo čas, svetijo, globoko vzdihujejo in taptaptaptapkajo z nogami in trtrtrtrtresejo celo vrsto. A ne gre jim očitati, da so kar koli drugega kot žrtve mesta, v katerem preživijo vse svoje dni, izvzemši dopusta na morju. V najlepšem mestu jih vse ves čas privaja na hitrost, hipnost in neprekinjen niz dražljajev z novimi in novimi vsebinami na vsakem koraku. Vsak avtobus v najlepšem mestu je polepljen s slikami zaigrano nasmejanih ljudi, ki prodajajo recepte za srečo. Na vsakem avtobusu v najlepšem mestu je zaslon, na katerem najnovejšim novicam o trenutnih vojnah sledijo novice o najnovejših športnih dosežkih, hrčki, ki v suknjičih prodajajo nogavice, in novice o razstavah. Ljudje v najlepšem mestu pridejo do odgovorov na vsa svoja vprašanja po vse hitrejših poteh in z vse manj truda, a vsako iskanje spremlja oglas. In zato je tišina, sploh pa trajajoča tišina, v kateri se nič ne zgodi, za ljudi iz najlepšega mesta neprijetna, tuja in potratna stvar. Tišino so ti ljudje iz vseh svojih domov že zdavnaj s

Vilenica 2026 v literarnih oddajah Radia Slovenija

Vilenica, 12. avgust ― Torek, 1. 9. 2026 Literarni večer 20.00–21.40, Ars Tone Škrjanec: Doživetja za trenutki vsakdana   Literarni nokturno 23.00–23.10, Ars 23.05–23.15, Prvi Stefan Feinig: 374   Sreda, 2. 9. 2026 Literarni nokturno 23.00–23.10, Ars 23.05–23.15, Prvi Velibor Čolić: Knjiga odhodov   Četrtek, 3. 9. 2026 Literarni večer 21.05–21.45, Prvi Sergij Žadan: Gotovosti ni   Literarni nokturno … Continued

Poziv Društva slovenskih pisateljev za dodelitev sredstev iz socialnega sklada

Društvo slovenskih pisateljev, 12. avgust ― Poziv Društva slovenskih pisateljev za dodelitev sredstev iz socialnega sklada   Društvo slovenskih pisateljev (DSP) razume skrb za svoje članice in člane kot pomemben del svojega poslanstva ter kot odgovornost za krepitev medsebojne solidarnosti, podpore in povezanosti znotraj literarne skupnosti. V okviru svojih finančnih zmožnosti si zato prizadeva namenjati sredstva socialnemu skladu, s katerim želi članicam in članom, ki se v okviru svojega življenja in ustvarjanja znajdejo v zahtevnejšem položaju, zagotoviti določeno obliko podpore. Čeprav je pomoč v tem trenutku omejena in predvsem simbolična, želi DSP pokazati, da ostaja tudi v okoliščinah omejenih možnosti zavezan svojim članicam in članom. Pri dodeljevanju sredstev iz socialnega sklada DSP tokrat posebno pozornost namenja članicam in članom, ki v letih 2025 in 2026 niso prejeli oziroma so prejeli najmanj sredstev iz drugih javnih virov, zlasti sredstev Ministrstva za kulturo RS in Javne agencije za knjigo RS. S tem želi podpreti predvsem tiste, ki so bili v navedenem obdobju deležni manjše javne podpore za svoje ustvarjanje. Za izvedbo poziva je na voljo skupno 1.000,00 EUR. Posamezna popolna vloga je upravičena do fiksnega zneska 100,00 EUR podpore, kar pomeni, da bo lahko pomoč prejelo prvih deset popolnih vlog. Društvo bo vloge obravnavalo po vrstnem redu prejetja do porabe celotnega razpoložljivega zneska. Po porabi vseh razpoložljivih sredstev se poziv zaključi, nadaljnje vloge pa se ne bodo več obravnavale. Zaključek poziva bo DSP objavil na svoji spletni strani pod rubriko Novice: www.drustvo-dsp.si.   Društvo si bo prizadevalo sredstva socialnega sklada tudi v prihodnje postopoma povečevati v skladu s svojimi finančnimi možnostmi, saj želi, da bi pomoč sčasoma dosegla več članic in članov ter jim nudila bolj občutno podporo. V prizadevanju, da bi bila razpoložljiva sredstva dodeljena pregledno, enakopravno in pravično, DSP objavlja poziv za njihovo dodelitev.   Trajanje poziva, posredovanje vlog in
še novic