Novice

literatura

V slovo in poklon zasl. prof. dr. Meti Grosman, dolgoletni predsednici in častni predsednici Bralnega društva Slovenije

V slovo in poklon zasl. prof. dr. Meti Grosman, dolgoletni predsednici in častni predsednici Bralnega društva Slovenije

Bralno društvo, 15. oktober ― V slovo in poklon zasl. prof. dr. Meti Grosman, dolgoletni predsednici in častni predsednici Bralnega društva Slovenije Dr. Meti Grosman, cenjeni anglistki, literarni zgodovinarki in zaslužni profesorici Univerze v Ljubljani ter izjemni strokovnjakinji na področju razvoja branja, se v Bralnem društvu Slovenije poklanjamo kot dolgoletni predsednici in častni predsednici društva. Na ustanovnem zboru Bralnega društva Slovenije leta 1995 je bila dr. Meta Grosman soglasno potrjena za predsednico društva in je vse do leta 2011 s svojim strokovnim delom in izjemno zagnanostjo skrbela za prepoznavnost društva v strokovni in širši javnosti tako v Sloveniji kot tudi v mednarodnem okolju. Kot se spominja dr. Silva Novljan, dolgoletna podpredsednica društva, je v časupredsedovanja dr. Mete Grosman društvo s svojimi letnimi strokovnimi posveti, zborniki in številnimi promocijskimi dejavnostmi ustvarilo prostor za srečevanjestrokovnjakov, teoretikov in praktikov z različnih področij s ciljem obravnavati aktualne teme s področja branja in bralne pismenosti. Agens tega dogajanja je bila prav dr. Meta Grosman, ki je ves čas kritično spremljala to področje doma in v tujini ter s svojim predavateljskim in raziskovalnim delom ogromno prispevala k prepoznavanju problematike in pomena branja, materinščine in večjezičnosti čez meje društvenega sodelovanja. Prizadevala si je za kakovostno poučevanje in sodobne pristope k razvijanju bralnih spretnosti, kot sodelavka številnih ustanov in strokovnih skupin pa je skrbela za spodbujanje branja in razvoj bralnih navad tako med otroki in mladimi kot odraslimi, še posebej med strokovnimi delavci vvzgoji in izobraževanju. Njeno strokovno delo, ustvarjalnost in prizadevanja na področju branja ostajajo pomembni temelji in cilji našega društva tudi v prihodnje. Članice in člani Bralnega društva Slovenije The post V slovo in poklon zasl. prof. dr. Meti Grosman, dolgoletni predsednici in častni predsednici Bralnega druš
Odprto pismo o pomenu branja

Odprto pismo o pomenu branja

Bralno društvo, 15. oktober ― Odprto pismo o pomenu branja Ob Tednu otroka, zaključku Nacionalnega meseca skupnega branja 2026 in v mednarodnem mesecu šolskih knjižnic smo na pristojne odločevalce in širšo javnost ponovno naslovili odprto pismo o pomenu branja in šolskih knjižnic. Pismo smo posredovali medijem, političnim akterjem, pristojnim vladnim organom, nevladnim organizacijam ter drugim ustanovam in deležnikom, ki lahko prispevajo k izboljšanju položaja šolskih knjižnic in razvoju bralne kulture v Sloveniji. V njem ponovno opozarjamo na nujnost sistemskih rešitev, ki bodo šolskim knjižnicam zagotavljale namenska sredstva za sodobno, kakovostno in raznovrstno knjižnično gradivo. Prepričani smo, da so ustrezno podprte šolske knjižnice eden ključnih pogojev za zagotavljanje enakih možnosti otrok in mladostnikov pri razvoju bralne pismenosti, bralne kulture in vseživljenjskih bralnih navad. S skupnim pozivom želimo spodbuditi odgovorne k oblikovanju dolgoročnih in učinkovitih rešitev ter poudariti, da vlaganje v šolske knjižnice pomeni vlaganje v znanje, razvoj in prihodnost mladih generacij. Vabimo vas k branju odprtega pisma, podpori našim prizadevanjem in širjenju njegovih ključnih sporočil. dr. Sabina Fras PopovićBralno društvo Slovenije dr. Jasna MažgonSlovensko društvo pedagogov Damjana VovkZveza bibliotekarskih društev Slovenije dr. Danijela Makovec RadovanZveza društev pedagoških delavcev Slovenije The post Odprto pismo o pomenu branja appeared first on Bralno društvo Slovenije.
Vice nedosegljive sprave

Vice nedosegljive sprave

Airbeletrina, 15. oktober ― Ajda Bračič: Kresničevje LUD Literatura, Ljubljana, 2026 Ajda Bračič, arhitektka in pisateljica, je bila dvakrat nagrajena s kritiškim sitom. Prvič za svoj literarni prvenec, kratkoprozno zbirko Leteči ljudje, drugič za Kresničevje, njen prvi roman, za katerega je pred kratkim prejela tudi kresnika. Mislim, da ne pretiravam, če rečem, da imamo pri Kresničevju opravka z enim izmed najbolj izpostavljenih romanov letošnjega leta, o njem so mi cehovski kolegi in prijatelji pripovedovali z nalezljivim entuziazmom. Pred nedavnim sem se v neki ljubljanski knjigarni zapletel v pogovor z naključno mimoidočo, v rokah sem pestoval svoj recenzentski izvod, zato je pogovor nanesel na Kresničevje. Komentar prijazne neznanke me je presenetil, takole mi je rekla: »Za tega so se pa vsi že odločili, da bo zmagal letošnjega kresnika.« In res, napoved se je uresničila. Prve strani Kresničevja služijo kot strnjen uvodni akord, ki razpre tematsko pahljačo pripovedi. Pri tem so še posebej izpostavljeni krivda, obžalovanje in iskanje odpuščanja. Vsi nastopajoči liki iščejo nekakšno spravo, tako s sabo kot v medosebnih odnosih in s svetom. Zato se umaknejo v gozd, ki se izkaže kot najprimernejši prostor za tovrstno početje. A slednji v Kresničevju (na začetku romana sploh) ne deluje kot prostor pastoralnega spokoja, ampak kot nekaj krutega, nekaj, kar lahko mimogrede pogoltne kakšno utrujeno, neprevidno dušo, ki se znajde ob nepravem času na nepravem mestu. Roman se začne konec marca, zato bi pričakovali, da bo gozd na pragu bohotnega razcveta, a njegov izgled je prej srhljiv, kot da bi bila narava tokrat preutrujena, da bi si opomogla od hude zime. Vsi nastopajoči liki iščejo nekakšno spravo, tako s sabo kot v medosebnih odnosih in s svetom. Zato se umaknejo v gozd, ki se izkaže kot najprimernejši prostor za tovrstno početje. Ta podoba pa seveda ni brez pomena, temveč je vtkana v vsebinsko plat knjige; v bistvu dopolnjuje notranje doživljanje Agne

LITERARNE NAGRADE | Slavnostna podelitev Jenkove nagrade 2026 | 18. oktober

Društvo slovenskih pisateljev, 14. oktober ― Nedelja, 18. oktober 2026, ob 18. uri | Mestna knjižnica Kranj Kranj, mesto pesnika Simona Jenka, bo znova prizorišče enega najpomembnejših dogodkov slovenskega literarnega prostora. V okviru Jenkovih dni 2026 bomo slovesno podelili Jenkovo nagrado, eno najuglednejših slovenskih literarnih priznanj, ki ga Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let. Slavnostni dogodek pripravljamo v sodelovanju z Zavodom za turizem in kulturo Kranj, Mestno knjižnico Kranj ter Kulturnim društvom Simona Jenka – Šmonca Mavčiče. Za letošnjo Jenkovo nagrado je strokovna komisija nominirala pet izjemnih pesniških zbirk, ki s svojo poetiko, izrazno močjo in umetniško občutljivostjo pomembno zaznamujejo sodobno slovensko pesniško ustvarjalnost. Nominirane pesniške zbirke za Jenkovo nagrado 2026: Alja Adam | Pes, dvojčici in zeleni tatu (Center za slovensko književnost, Ljubljana, zbirka Aleph, 2025). Ivan Dobnik | Tajga (Hiša poezije, Ljubljana, zbirka Poetikonove lire, 2026). Vid Karlovšek | Destrukcije (Literarno društvo IA, Ljubljana, 2026). Ace Mermolja | Moj papirnati dom (Literarno društvo IA, Ljubljana, in Založništvo tržaškega tiska, 2026). Aleš Mustar | Nad rušo (LUD Literatura, Ljubljana, zbirka Prišleki, 2026). Osrednji del večera bo posvečen srečanju z nominiranimi pesnicami in pesniki. Posebno umetniško razsežnost bo večeru dodal Janez Dovč, priznani slovenski glasbenik, harmonikar in skladatelj, ki bo s svojim glasbenim nastopom ustvaril svojevrsten dialog med poezijo in glasbo. Jenkovo nagrado bo slovesno podelil Marij Čuk, predsednik Društva slovenskih pisateljev. Vljudno vabljeni, da se nam pridružite na prazniku slovenske poezije in skupaj z nami počastite njene najvidnejše ustvarjalce.

Mukačevo

Airbeletrina, 14. oktober ― Na sestanku so bile vse oči uprte vame. Odgovorni urednik je napol za šalo, napol zares pripomnil, da bi mi morali poleg dnevnice in povračila stroškov nuditi tudi osnovno vojaško opremo, torej čelado in neprebojni jopič. »Kaj bo on s tem, ko pa sploh v vojski ni bil in nima pojma?« se je oglasil nekdo od starejših, s katerim si nisva bila ravno najboljša. Urednik je preslišal in nadaljeval po svoje. »Dovolj bo priporočilno pismo v dveh jezikih z glavo časopisa.« András, s katerim sva po končanih sestankih hodila na kavo, je tokrat obšel glavno temo in začel trditi, da je njegova generacija, rojena v začetku osemdesetih, mladost preživela v liberalni družbi, medtem ko smo mi maturirali s prihodom iliberalizma na oblast in se nam to še kako pozna. »Ti, kaj veš, da sem rojen ravno na dan, ko so posmrtne ostanke Miklósa Horthyja pokopali v družinsko grobnico v Kenderesu, potem ko so jih pripeljali s Portugalske?« sem ga vprašal. »To je že stara zgodba,« je dejal in zamahnil z roko, kakor da se ga stvar ne tiče. V njegovih besedah je bilo zaznati nekakšen prezirljiv ton. Do mene še nikoli ni bil tak. Morda ga je le prevevala rahla zavist, ki pa je ni želel izdati. S temi besedami sva se poslovila in se usedla vsak za svoj računalnik. »Če boš na telefon dobil sporočilo o zračnem alarmu, sledi ostalim, saj ne veš, kje so zaklonišča. Ne razburjaj se preveč, tudi oni se ne več. Po dobrih štirih letih so se vsi sprijaznili s takim življenjem,« je zvečer, ko smo poslali dnevnik v tisk in odhajali domov, rekla Katalin. »To boš nesel mojemu bratrancu,« je dodala in mi stisnila v roke bankovec za sto evrov ter listek z nekim naslovom. Želel sem jo vprašati, zakaj ne gre ona na mojem mestu, pa mi je že obrnila hrbet, pobrala torbico in se napotila proti izhodu. Začutil sem, da se mi dlan, v kateri sem stiskal dva kosa papirja, znoji. Ponoči sem slabo spal. Ob dveh sem celo odšel na krajši sprehod po svežem zraku, kakor sem to počel pred nekaterimi zahtevn

AirBeletrinin podkast: območje lagodja z Nikom Škrlecem

Airbeletrina, 13. oktober ― Rutger Bregman: Človeštvo: zgodovina skozi prizmo optimizma (Vida založba, 2021, prevod: Mateja Seliškar Kenda) »Preberi to knjigo zato, da boš dobil nekaj upanja v človeštvo, ker sem prepričan, da ga zadnje čase izgubljamo,« pravi igralec, voditelj in ustvarjalec spletnih vsebin Nik Škrlec o knjigi Rutgerja Bregmana Človeštvo: zgodovina skozi prizmo optimizma. Rutger Bregman je nizozemski zgodovinar, publicist in novinar, ki v svojih knjigah rad pod vprašaj postavlja zakoreninjene predstave o tem, kako delujeta človek in družba. Mednarodno je zaslovel z Utopijo za realiste, sledili sta ji Človeštvo in Moralna ambicija. Na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu leta 2019 pa je završalo, ko je pozval zbrane bogataše, naj pozornost s filantropije raje preusmerijo k temu, da plačujejo davke. Nik je njegovo knjigo odkril po naključju, med sprehodom po knjižnem sejmu. Nameraval jo je prebrati v štirinajstih dneh, a ko je začel, kar ni mogel nehati. Bregman v knjigi v precep vzame eno bolj zakoreninjenih idej: da smo ljudje pod tanko plastjo civiliziranosti sebični, nasilni in nevarni. A ko se avtor sprehaja skozi zgodovino, psihologijo in družbene eksperimente zagovarja tezo, da sta sodelovanje in zaupanje za človeka bolj temeljna, kot si radi predstavljamo. Nik sam je »šolski primer« tega: drugim ljudem a priori zaupa, dokler njegovega zaupanja ne izdajo. Takšne primere pa pogosto najde tudi sam. Brez večjih težav. Recimo: s prijateljem sta se letos odločila ponoviti podvig iz študentskih let, ko sta štopala od Brestanice do Varšave. Tokrat sta se odpravila od Rima proti Ljubljani, pod enakimi pogoji kot nekoč: denar smeta porabiti za hrano in spanje, za prevoz pa ne. Torej sta morala štopati. Začela sta na rimskem letališču, saj sta sklepala, da jim bo tam najhitreje ustavil nekdo, ki bi ju bil pripravljen odpeljati dlje. Bodrila sta se, da bosta tam čakala do jutri, a jima je že po treh minutah ustavila zdelana dacia, v njem pa sta sedela Pakistanca

Fanfest gostuje: Znanost v znanstveni fantastiki | 15. oktober

Društvo slovenskih pisateljev, 12. oktober ― Četrtek, 15. oktober, ob 18. uri | Društvo slovenskih pisateljev Društvo slovenskih pisateljev bo gostilo večer, posvečen znanosti v znanstveni fantastiki, ter predstavitev revije Supernova v okviru gostovanja Fanfesta. Ob tej priložnosti bomo gostili priznanega pisatelja Zorana Živkovića, enega najvidnejših ustvarjalcev sodobne fantazijske in spekulativne književnosti v tem delu Evrope. Večer bo ponudil priložnost za pogovor o prepletanju znanosti, domišljije in literature ter o ustvarjalnih možnostih, ki jih odpira znanstvena fantastika. Ob predstavitvi revije Supernova bomo spoznavali tudi literarni svet Zorana Živkovića, ki s svojimi deli že vrsto let nagovarja bralce po svetu. Zoran Živković je avtor številnih odmevnih književnih del, ki so bila prevedena v mnoge svetovne jezike. Za roman Knjižnica je prejel prestižno nagrado World Fantasy Award. Slovenski bralci ga poznajo tudi po delih Darovi časa, Bela soba ter Štiri smrti in eno vstajenje Fjodorja Mihajloviča. Pogovor z gostom bo vodil Bojan Ekselenski. Vljudno vabljeni. Vir fotografije | Blic | Avtor fotografije | Aleksandar Dimitrijević / RAS Srbija  
še novic