Novice

literatura

KNJIŽNI PROGRAM | Nov datum in novo prizorišče predstavitve Antologije Jenkovih nagrajenk_cev | 27. oktober

Društvo slovenskih pisateljev, 16. oktober ― Torek, 27. oktober, ob 18. uri | Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj Obveščamo vas, da je dogodek Predstavitev Antologije Jenkovih nagrajenk_cev, ki je bil v trimesečnem programu napovedan za ponedeljek, 19. oktobra, ob 18. uri v Mestni knjižnici Kranj, zaradi bolezni prestavljen na torek, 27. oktobra, ob 18. uri, v Galerijo Prešernovih nagrajencev Kranj. Na literarnem večeru bomo predstavili Antologijo Jenkovih nagrajenk_cev, ki prinaša vpogled v štiri desetletja ene najpomembnejših slovenskih pesniških nagrad ter osvetljuje bogastvo in raznolikost sodobne slovenske poezije. Osrednja gostja večera bo dr. Darja Pavlič, avtorica spremne študije, v kateri se posveča štiridesetletni zgodovini Jenkove nagrade, njenemu pomenu in mestu v slovenskem literarnem prostoru. Z njo se bo pogovarjala Darinka Kozinc, predsednica žirije za Jenkovo nagrado. Vabljeni, da se nam pridružite na večeru, posvečenem slovenski poeziji, njenim ustvarjalkam_cem in štiridesetletni tradiciji Jenkove nagrade. Zahvaljujemo se vam za razumevanje zaradi spremembe termina in prizorišča ter se veselimo srečanja z vami.  

O medsebojnih skrbeh

Airbeletrina, 16. oktober ― Med 22. septembrom in 20. oktobrom se bo v Sloveniji zvrstila kopica dogodkov festivala Razpoka, prvega slovenskega festivala prenove in trajnostnega bivanja, ki ga kurirata Ajda Bračič in Andraž Keršič. Na osrednjih festivalskih dnevih, 8. in 9. oktobra, so se v prostorih Muzeja arhitekture in oblikovanja odvijale delavnice, predavanja in pogovori, sama pa sem se udeležila pogovora Mesto pod soncem, kjer so svoja razmišljanja o Ljubljani delile_i konceptualni umetnik Danilo Milovanović, pisateljica in antropologinja Ana Svetel in arhitekt Matevž Čelik. Razpravo je odprl Danilo Milovanović, pri čemer se je osredotočil predvsem na primerjavo med Ljubljano pred desetimi leti in Ljubljano zdaj, pri čemer je mesto motril kot živ organizem. V tem času se je mesto namreč intenzivno obnavljalo, predvsem pa gentrificiralo in turistificiralo, zaradi česar je v njem vse manj napak, nedoslednosti, ki jih sicer išče in raziskuje kot vizualni umetnik. Med svojim predavanjem je predvajal tudi videomontažo, v kateri so bile predstavljene njegove umetniške prakse, polne praznih con, gradbenih jam in lukenj ter začasnih prostorov, ki dandanes zaradi prenove izginjajo. Prav tako je omenil, da je v Ljubljani vse manj alternativnih in neodvisnih prostorov, kot denimo Metelkova ali pa nekdanji Rog, mesto pa postaja uniformirano in se bliža statusu prestolnice z določenim kapitalskim potencialom. Obenem je v mestu vse manj premisleka o socialnih politikah, v zadnjih letih pa je tudi naraslo število brezdomcev. Poudaril je še svoje zanimanje za razliko med centrom in obrobjem, prav tako pa za tesnejše četrtne skupnosti, in pri tem povzel, da zaradi nadzora in varnosti v mestu marsikdaj izgubimo njegovo spontanost. Razpravo je odprl Danilo Milovanović, pri čemer se je osredotočil predvsem na primerjavo med Ljubljano pred desetimi leti in Ljubljano zdaj, pri čemer je mesto motril kot živ organizem. Ana Svetel je v svojem eseju predstavila predvsem mnogotere po

ATELJE DANETA ZAJCA | Literarno srečanje z malezijsko pesnico in prevajalko Mawar Marzuki | 23. oktober

Društvo slovenskih pisateljev, 16. oktober ― Petek, 23. oktober 2026, ob 18. uri | Društvo slovenskih pisateljev, Ljubljana Društvo slovenskih pisateljev vljudno vabi na literarno-pogovorni večer z malezijsko pesnico, pisateljico, literarno kritičarko in prevajalko Mawar Marzuki, ki trenutno gostuje v rezidenčnem programu Ateljeja Daneta Zajca Društva slovenskih pisateljev. Z gostjo se bo pogovarjala slovenska pesnica in prevajalka Barbara Pogačnik. Srečanje bo priložnost za spoznavanje malezijske literarne ustvarjalnosti, večjezične poezije ter vloge prevajanja pri povezovanju različnih literarnih in kulturnih prostorov. Mawar Marzuki je malezijska pesnica, pisateljica, literarna kritičarka, urednica, prevajalka in predavateljica angleškega jezika na eni vodilnih pedagoških ustanov v Penangu v Maleziji. Ustvarja v angleškem in malajskem jeziku, njeno literarno delo pa zaznamujeta večjezičnost in dejavno povezovanje različnih literarnih tradicij. Njena pesniška zbirka Ajarkan Kami Berpuisi (Naučite nas pisati poezijo), ki združuje pesmi v angleščini in malajščini, je bila predstavljena in obravnavana na pesniških festivalih v Maleziji. Mawar je med drugim podpredsednica treh uveljavljenih združenj: Društva umetnikov Penanga, Društva pesnikov Penanga ter Društva za zgodovino in kulturo Malezijcev v Penangu. Kot pesnica in pisateljica se je udeležila številnih mednarodnih literarnih festivalov in srečanj, med drugim v Romuniji, Turčiji, Mongoliji, Indoneziji, Singapurju in Bruneju. Srečanje bo priložnost za spoznavanje malezijske literarne ustvarjalnosti, večjezične poezije ter vloge prevajanja pri povezovanju različnih literarnih in kulturnih prostorov.  Vir biografskih podatkov | Teesta Review: A Journal of Poetry Vir fotografije | TEDx Talks: When the Blueprint Breaks, You Begin  

GOSTUJOČA ZALOŽBA | Predstavitev romana Eksperiment ciprske pisateljice Mirto Azina Hronidi | 20. oktober

Društvo slovenskih pisateljev, 16. oktober ― Torek, 20. oktober 2026, ob 18. uri | Josipinina knjigarna Vljudno vabljeni na predstavitev romana Eksperiment ciprske pisateljice Mirto Azina Hronidi. Gostja večera bo prevajalka romana Lara Unuk, pogovor pa bo vodila Jana Unuk. Roman Eksperiment, za katerega je avtorica leta 2010 prejela nagrado Evropske unije za književnost, raziskuje zapleten odnos med ljubeznijo, razumom in strastjo. V središču pripovedi sta moški in ženska, ki se odločita za nenavaden preizkus: odpovesta se telesni bližini in se posvetita skupnemu pisanju, s katerim želita doseči globljo duhovno povezanost. Delo, ki prepleta romaneskno pripoved s poetičnimi kratkimi zgodbami, odpira vprašanja o človeškem poželenju, identiteti in iskanju resnične ljubezni. Roman je v slovenskem prevodu Lare Unuk izšel leta 2020 pri založbi KUD Police Dubove, ki jo gostimo v okviru programa Gostujoča založba. Program omogoča založbam, ki v Ljubljani nimajo lastnega prostora za prodajo in promocijo knjig, trimesečno gostovanje. V tem času lahko predstavijo svoj knjižni program ter pripravijo literarne večere, predstavitve knjig in druge kulturne Vljudno vabljeni. Vir fotografije Mirto Azina Hronidi| Kniga.mk
Kljub zamahom ostati odprt za dotik

Kljub zamahom ostati odprt za dotik

Airbeletrina, 16. oktober ― Zamah dotika je šesta pesniška zbirka Milana Šelja, pesnika in prevajalca, ki živi med Krasom in Londonom. Letos mineva 20 let od izida njegovega pesniškega prvenca Darilo, zato je nova zbirka, v kateri pesnik reflektira svojo življenjsko pot, tudi lepo obeležje te obletnice. V luči vsega tega mi je kar malo nerodno priznati, da sem Šeljevo poezijo spoznala šele z Zamahom dotika, še bolj me je to presenetilo, ko sem zasledila, da je bil njegov prvenec zelo odmeven, in prebrala, da »sodi med najbolj eksplicitno gejevsko poezijo pri nas«. Morda to ni tako nenavadno, ne nazadnje sem imela ob izidu Darila devet let in sem (relativno) strejt ženska. Pa vendar sem ob tem začela razmišljati predvsem o oznakah, brez katerih literarni kritiki seveda ne moremo, razkrivajo pa nam ne samo nekaj o literaturi, o kateri govorimo, temveč tudi o družbi, v kateri le-ta obstaja. Milan Šelj: Zamah d o t i k a. ŠKUC, Ljubljana 2026 (zbirka Lambda). Ne zdi se mi, da kot heteroseksualna ženska ne bi mogla ali ne bi smela pisati o gejevski poeziji, saj se mi zdi oznaka »gejevska« poezija pravzaprav zelo redukcionistična. V idealnem svetu bi se poezija, kot jo piše Milan Šelj, morda imenovala preprosto erotična ali pa izpovedna, avtobiografska poezija. Pesnik piše o svojem življenju, svojih izkušnjah in homoseksualnost je le en del tega. Seveda zelo pomemben del in del, ki avtorja še posebej zaznamuje ravno zaradi nesprejemanja, nestrpnosti in celo sovraštva okolice. Kar skušam povedati, je, da oznaka gejevska literatura (in druge podobne oznake) morda ne bi bila potrebna, če ne bi kvir ljudje še vedno bili marginalizirani in stigmatizirani, njihove izkušnje pa s strani družbe dojete kot nekaj odklonskega. Morda poezija Milana Šelja (in še katerega drugega pesnika ali pesnice) ni prišla do mene, saj je zaradi oznake, kot je »gejevska poezija«, ostala na robu. Hočem reči, da oznaka lahko opolnomoči, saj priznava obstoj in vrednost nečesa onkraj tega, kar je mains
V slovo in poklon zasl. prof. dr. Meti Grosman, dolgoletni predsednici in častni predsednici Bralnega društva Slovenije

V slovo in poklon zasl. prof. dr. Meti Grosman, dolgoletni predsednici in častni predsednici Bralnega društva Slovenije

Bralno društvo, 15. oktober ― V slovo in poklon zasl. prof. dr. Meti Grosman, dolgoletni predsednici in častni predsednici Bralnega društva Slovenije Dr. Meti Grosman, cenjeni anglistki, literarni zgodovinarki in zaslužni profesorici Univerze v Ljubljani ter izjemni strokovnjakinji na področju razvoja branja, se v Bralnem društvu Slovenije poklanjamo kot dolgoletni predsednici in častni predsednici društva. Na ustanovnem zboru Bralnega društva Slovenije leta 1995 je bila dr. Meta Grosman soglasno potrjena za predsednico društva in je vse do leta 2011 s svojim strokovnim delom in izjemno zagnanostjo skrbela za prepoznavnost društva v strokovni in širši javnosti tako v Sloveniji kot tudi v mednarodnem okolju. Kot se spominja dr. Silva Novljan, dolgoletna podpredsednica društva, je v časupredsedovanja dr. Mete Grosman društvo s svojimi letnimi strokovnimi posveti, zborniki in številnimi promocijskimi dejavnostmi ustvarilo prostor za srečevanjestrokovnjakov, teoretikov in praktikov z različnih področij s ciljem obravnavati aktualne teme s področja branja in bralne pismenosti. Agens tega dogajanja je bila prav dr. Meta Grosman, ki je ves čas kritično spremljala to področje doma in v tujini ter s svojim predavateljskim in raziskovalnim delom ogromno prispevala k prepoznavanju problematike in pomena branja, materinščine in večjezičnosti čez meje društvenega sodelovanja. Prizadevala si je za kakovostno poučevanje in sodobne pristope k razvijanju bralnih spretnosti, kot sodelavka številnih ustanov in strokovnih skupin pa je skrbela za spodbujanje branja in razvoj bralnih navad tako med otroki in mladimi kot odraslimi, še posebej med strokovnimi delavci vvzgoji in izobraževanju. Njeno strokovno delo, ustvarjalnost in prizadevanja na področju branja ostajajo pomembni temelji in cilji našega društva tudi v prihodnje. Članice in člani Bralnega društva Slovenije The post V slovo in poklon zasl. prof. dr. Meti Grosman, dolgoletni predsednici in častni predsednici Bralnega druš
Odprto pismo o pomenu branja

Odprto pismo o pomenu branja

Bralno društvo, 15. oktober ― Odprto pismo o pomenu branja Ob Tednu otroka, zaključku Nacionalnega meseca skupnega branja 2026 in v mednarodnem mesecu šolskih knjižnic smo na pristojne odločevalce in širšo javnost ponovno naslovili odprto pismo o pomenu branja in šolskih knjižnic. Pismo smo posredovali medijem, političnim akterjem, pristojnim vladnim organom, nevladnim organizacijam ter drugim ustanovam in deležnikom, ki lahko prispevajo k izboljšanju položaja šolskih knjižnic in razvoju bralne kulture v Sloveniji. V njem ponovno opozarjamo na nujnost sistemskih rešitev, ki bodo šolskim knjižnicam zagotavljale namenska sredstva za sodobno, kakovostno in raznovrstno knjižnično gradivo. Prepričani smo, da so ustrezno podprte šolske knjižnice eden ključnih pogojev za zagotavljanje enakih možnosti otrok in mladostnikov pri razvoju bralne pismenosti, bralne kulture in vseživljenjskih bralnih navad. S skupnim pozivom želimo spodbuditi odgovorne k oblikovanju dolgoročnih in učinkovitih rešitev ter poudariti, da vlaganje v šolske knjižnice pomeni vlaganje v znanje, razvoj in prihodnost mladih generacij. Vabimo vas k branju odprtega pisma, podpori našim prizadevanjem in širjenju njegovih ključnih sporočil. dr. Sabina Fras PopovićBralno društvo Slovenije dr. Jasna MažgonSlovensko društvo pedagogov Damjana VovkZveza bibliotekarskih društev Slovenije dr. Danijela Makovec RadovanZveza društev pedagoških delavcev Slovenije The post Odprto pismo o pomenu branja appeared first on Bralno društvo Slovenije.
Vice nedosegljive sprave

Vice nedosegljive sprave

Airbeletrina, 15. oktober ― Ajda Bračič: Kresničevje LUD Literatura, Ljubljana, 2026 Ajda Bračič, arhitektka in pisateljica, je bila dvakrat nagrajena s kritiškim sitom. Prvič za svoj literarni prvenec, kratkoprozno zbirko Leteči ljudje, drugič za Kresničevje, njen prvi roman, za katerega je pred kratkim prejela tudi kresnika. Mislim, da ne pretiravam, če rečem, da imamo pri Kresničevju opravka z enim izmed najbolj izpostavljenih romanov letošnjega leta, o njem so mi cehovski kolegi in prijatelji pripovedovali z nalezljivim entuziazmom. Pred nedavnim sem se v neki ljubljanski knjigarni zapletel v pogovor z naključno mimoidočo, v rokah sem pestoval svoj recenzentski izvod, zato je pogovor nanesel na Kresničevje. Komentar prijazne neznanke me je presenetil, takole mi je rekla: »Za tega so se pa vsi že odločili, da bo zmagal letošnjega kresnika.« In res, napoved se je uresničila. Prve strani Kresničevja služijo kot strnjen uvodni akord, ki razpre tematsko pahljačo pripovedi. Pri tem so še posebej izpostavljeni krivda, obžalovanje in iskanje odpuščanja. Vsi nastopajoči liki iščejo nekakšno spravo, tako s sabo kot v medosebnih odnosih in s svetom. Zato se umaknejo v gozd, ki se izkaže kot najprimernejši prostor za tovrstno početje. A slednji v Kresničevju (na začetku romana sploh) ne deluje kot prostor pastoralnega spokoja, ampak kot nekaj krutega, nekaj, kar lahko mimogrede pogoltne kakšno utrujeno, neprevidno dušo, ki se znajde ob nepravem času na nepravem mestu. Roman se začne konec marca, zato bi pričakovali, da bo gozd na pragu bohotnega razcveta, a njegov izgled je prej srhljiv, kot da bi bila narava tokrat preutrujena, da bi si opomogla od hude zime. Vsi nastopajoči liki iščejo nekakšno spravo, tako s sabo kot v medosebnih odnosih in s svetom. Zato se umaknejo v gozd, ki se izkaže kot najprimernejši prostor za tovrstno početje. Ta podoba pa seveda ni brez pomena, temveč je vtkana v vsebinsko plat knjige; v bistvu dopolnjuje notranje doživljanje Agne

LITERARNE NAGRADE | Slavnostna podelitev Jenkove nagrade 2026 | 18. oktober

Društvo slovenskih pisateljev, 14. oktober ― Nedelja, 18. oktober 2026, ob 18. uri | Mestna knjižnica Kranj Kranj, mesto pesnika Simona Jenka, bo znova prizorišče enega najpomembnejših dogodkov slovenskega literarnega prostora. V okviru Jenkovih dni 2026 bomo slovesno podelili Jenkovo nagrado, eno najuglednejših slovenskih literarnih priznanj, ki ga Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let. Slavnostni dogodek pripravljamo v sodelovanju z Zavodom za turizem in kulturo Kranj, Mestno knjižnico Kranj ter Kulturnim društvom Simona Jenka – Šmonca Mavčiče. Za letošnjo Jenkovo nagrado je strokovna komisija nominirala pet izjemnih pesniških zbirk, ki s svojo poetiko, izrazno močjo in umetniško občutljivostjo pomembno zaznamujejo sodobno slovensko pesniško ustvarjalnost. Nominirane pesniške zbirke za Jenkovo nagrado 2026: Alja Adam | Pes, dvojčici in zeleni tatu (Center za slovensko književnost, Ljubljana, zbirka Aleph, 2025). Ivan Dobnik | Tajga (Hiša poezije, Ljubljana, zbirka Poetikonove lire, 2026). Vid Karlovšek | Destrukcije (Literarno društvo IA, Ljubljana, 2026). Ace Mermolja | Moj papirnati dom (Literarno društvo IA, Ljubljana, in Založništvo tržaškega tiska, 2026). Aleš Mustar | Nad rušo (LUD Literatura, Ljubljana, zbirka Prišleki, 2026). Osrednji del večera bo posvečen srečanju z nominiranimi pesnicami in pesniki. Posebno umetniško razsežnost bo večeru dodal Janez Dovč, priznani slovenski glasbenik, harmonikar in skladatelj, ki bo s svojim glasbenim nastopom ustvaril svojevrsten dialog med poezijo in glasbo. Jenkovo nagrado bo slovesno podelil Marij Čuk, predsednik Društva slovenskih pisateljev. Vljudno vabljeni, da se nam pridružite na prazniku slovenske poezije in skupaj z nami počastite njene najvidnejše ustvarjalce.

Mukačevo

Airbeletrina, 14. oktober ― Na sestanku so bile vse oči uprte vame. Odgovorni urednik je napol za šalo, napol zares pripomnil, da bi mi morali poleg dnevnice in povračila stroškov nuditi tudi osnovno vojaško opremo, torej čelado in neprebojni jopič. »Kaj bo on s tem, ko pa sploh v vojski ni bil in nima pojma?« se je oglasil nekdo od starejših, s katerim si nisva bila ravno najboljša. Urednik je preslišal in nadaljeval po svoje. »Dovolj bo priporočilno pismo v dveh jezikih z glavo časopisa.« András, s katerim sva po končanih sestankih hodila na kavo, je tokrat obšel glavno temo in začel trditi, da je njegova generacija, rojena v začetku osemdesetih, mladost preživela v liberalni družbi, medtem ko smo mi maturirali s prihodom iliberalizma na oblast in se nam to še kako pozna. »Ti, kaj veš, da sem rojen ravno na dan, ko so posmrtne ostanke Miklósa Horthyja pokopali v družinsko grobnico v Kenderesu, potem ko so jih pripeljali s Portugalske?« sem ga vprašal. »To je že stara zgodba,« je dejal in zamahnil z roko, kakor da se ga stvar ne tiče. V njegovih besedah je bilo zaznati nekakšen prezirljiv ton. Do mene še nikoli ni bil tak. Morda ga je le prevevala rahla zavist, ki pa je ni želel izdati. S temi besedami sva se poslovila in se usedla vsak za svoj računalnik. »Če boš na telefon dobil sporočilo o zračnem alarmu, sledi ostalim, saj ne veš, kje so zaklonišča. Ne razburjaj se preveč, tudi oni se ne več. Po dobrih štirih letih so se vsi sprijaznili s takim življenjem,« je zvečer, ko smo poslali dnevnik v tisk in odhajali domov, rekla Katalin. »To boš nesel mojemu bratrancu,« je dodala in mi stisnila v roke bankovec za sto evrov ter listek z nekim naslovom. Želel sem jo vprašati, zakaj ne gre ona na mojem mestu, pa mi je že obrnila hrbet, pobrala torbico in se napotila proti izhodu. Začutil sem, da se mi dlan, v kateri sem stiskal dva kosa papirja, znoji. Ponoči sem slabo spal. Ob dveh sem celo odšel na krajši sprehod po svežem zraku, kakor sem to počel pred nekaterimi zahtevn
še novic