ARS Svet kulture, 14. december 2018 ― V Miklovi hiši v Ribnici so na ogled dela Metke Krašovec iz likovne zbirke Riko in drugih ustanov Iskanje lepote in tihi, jasni, skoraj nedostopno izčiščeni obrazi v neoklasicistični maniri so tista skoraj vsem znana plat ustvarjanja letos preminule slikarke Metke Krašovec, ki jo stroka umešča med največja imena slovenskega slikarstva. Tudi v lepih podobah angelskih figur pa lahko zasledimo določen hlad, morda celo nelagodje, ki je sicer bolj eksplicitno v slikarkinih zgodnejših, tako imenovanih »rdečih slikah«. Manjši vpogled v razpon umetničinega delovanja je od včeraj na ogled v ribniški galeriji Miklova hiša, kjer se delom iz zbirke Riko pridružuje tudi nekaj izposojenih slik. Ob razstavi se bomo v današnji oddaji dotaknili tudi koncerta Komornega zbora Huga Wolfa ob 200. obletnici pribljubljene božične pesmi Sveta noč ter koncerta Mešanega zbora Glasbene matice Ljubljana z naslovom La passeggiata; Sprehod z Rossinijem.

ARS Jezikovni pogovori, 14. december 2018 ― Prvi slovenski avto naj bi se imenoval Triglav, med starejšimi zapisi naše najvišje gore so Terglau, Terglou, Terklou. Vrh Triglava je bil prvič dokumentirano osvojen pred 240 leti. Obrisi njegovega poimenovanja pa segajo skoraj tisoč let v zgodovino. Med starejšimi zapisi so Terglau, Terglou, Terklou. V novejšem času smo po Triglavu poimenovali številne pojave, med njimi naj bi se prvi slovenski avto imenoval Triglav, nekaj poimenovanj pa je še danes tudi v državah nekdanje Jugoslavije: Triglavska ulica je v Šibeniku, Karlovcu, Beogradu in Nišu. O Triglavu kot jezikovnem fenomenu v pogovoru z leksikologinjo Ljudmilo Bokal, soavtorico splošnih in terminoloških slovarjev.

ARS Arsov forum, 14. december 2018 ― Matevž Jerman, Ciril Oberstar in Petra Meterc o letošnjem izjemnem slovenskem filmskem letu Letošnje leto je bilo za slovenski film izjemno uspešno: Ne bom več luzerka Urše Menart je kot prvi film, ki ga je posnela ženska, dobil vesno za najboljši film, Posledice Darka Štanteta je doživel izjemen uspeh v tujini, Zgodovina ljubezni Sonje Prosenc in Zimske muhe Olma Omerzuja pa sta oba dobila nagrade na festivalu v Karlovih Varih. Društvo slovenskih režiserjev je predstavilo nacionalni program za film, odbor DZ za kulturo je podprl sklep za povečanje sredstev slovenskemu filmu, vse bolj pa govorimo tudi o enakosti spolov v filmskem sektorju. O letošnjem filmskem letu bomo v Arsovem forumu spregovorili s kritiki Matevžem Jermanom, Cirilom Oberstarjem in Petro Meterc.

ARS Čas, prostor in glasba, 13. december 2018 ― Glasba, ki bi hotela preživeti, ne da bi imela z vsebino usklajene oblike, bi ostala prazna, brezoblična gmota šumov, zvenov in tonov Glasba, ki bi hotela preživeti, ne da bi imela z vsebino usklajene oblike, bi ostala prazna, brezoblična gmota šumov, zvenov in tonov. Samo oblikovana glasba ima svoj smisel, samo oblikovana glasba lahko razvije vsebino. Trajalo je več stoletij, da so se oblike ustalile, da so se ujele v ravnovesje z vsebino. Kako oblikujemo?  –  je vprašanje  za ustvarjalca, kako poslušamo?  –  je vprašanje za za vse tiste, ki iščejo pravi odgovor, kadar se predajo umetnini, ki ima v prostoru in v prav odmerjenem času posebno vlogo. Glasba pride, za hip postane, da se naseli v poslušalčevem spominu  –  in odide. V oddaji »Čas, prostor in glasba« s podnaslovom »Kako oblikujemo, kako poslušamo« smo predvajali tale dela: Erik Satie: Gymnopedie št. 3 – priredba za orkester: Claude Debussy. Kapitolski orkester iz Toulousa je dirigiral Michel Plasson. Anton Lajovic: Sanjarija – priredba za godalni orkester: Lucijan Marija Škerjanc. Godalnemu orkestru RTV Slovenija je dirigiral Anton Nanut. Frederic Chopin: Preludij v A-duru. Pri klavirju je bil Maurizio Pollini; Franz Schubert: Ave Maria. Pela je Gundula Janowitz, pianist je bil Irwin Gage. Ludwig van Beethoven, prvi stavek iz Sonate za klavir v cis- molu – »Mesečina«. Na klavir je igral Alfred Brendel; Ljudska iz Bele krajine: Svi su venci vejli, priredba Pavel Mihelčič, pel je Slovenski oktet in Anton Lajovic: Pesem jeseni za simfonični orkester, Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija je dirigiral Samo Hubad. Oddajo »Čas, prostor in glasba« z naslovom »Kak oblikujemo, kako poslušamo… so oblikovali: avtor besedila Pavel Mihelčič,  tonski mojster Stane Košmerlj in bralec Ivan Lotrič.

ARS Oder, 12. december 2018 ― Besedilo dr. Maje Murnik o umetnosti »nad tlemi« V prejšnji oddaji smo v pogovoru spoznali dr. Majo Murnik, ki v razpravi Performans in gravitacija obravnava umetnost »nad tlemi«, umetnost, ki si prizadeva premagati gravitacijo. Danes vas vabimo, da prisluhnete besedilu, v katerem ob primerih tovrstne umetnostih, razmišlja o treh temah, ki jih imamo za ključne pri razumevanju tovrstne umetnosti: o gravitaciji, ki jo ustvarjalci razumejo kot temeljno silo, ki nas določa in vzpostavlja v Zemljinem okolju in obenem kot usodno silo, ki stoji na poti k osvoboditvi človeka, umetnosti in mišljenja. S sposobnostjo človeka, da se izmuzne na »odprto nebo« (po Virilliu), se vzpostavi pogleda zad drugačno dojemanje prostora in za reorganizacijo pogleda. To vpliva na spremenjeni koncept človekove telesnosti, ki je v članku interpretirana s filozofskega stališča, s pomočjo razširjenega koncepta telesa, ki se naslanja na Merleau-Pontyja. Tretja tematika je vprašanje znanstvene abstrakcije. Besedilo Performans in gravitacija je natisnjeno v reviji Amfiteater, 5. letnik, številka 2, 2017. Vabimo vas k poslušanju!