Vice v lisice

Vice v lisice

ARS Likovni odmevi, 25. maj 2019 ― 33. grafični bienale Ljubljana v ospredje postavlja satiro Umetniški kolektiv Slavs and Tatars, ki kurira letošnjo izdajo mednarodnega grafičnega bienala, satiro vzporeja z grafiko v njuni zmožnosti za delovanje. Zgodovinsko gledano je bila grafična umetnost demokratična oblika, dostopna širšemu občinstvu. Satira pa je bila v zgodovini oblika popularne filozofije, filozofije vsakdanjega človeka. Letošnji bienale tako nosi humorni naslov Vice v lisice in z več strani obravnava žanr satire v današnjem času. Ob pogledu v sodobne oblike humorno kritičnega, kot so denimo memi ali gifi, se razstava ozira tudi v preteklost, denimo z razstavo izbora satiričnih časopisov, kot je bil slovenski Pavliha, ki ga je v 19. stoletju ustanovil Fran Levstik. Bienale tako kot prejšnja leta poleg osrednjega razstavišča v Mednarodnem grafičnem likovnem centru naseljuje več ljubljanskih prizorišč in ponuja pester program, v katerem so tako nastopi stand-up komikov, kot simpozij dan po odprtju. Izdali bodo tudi zbornik, ki bo vseboval eseje o mikropolitiki memov, punku kot platformi pretvarjanja in balkanski satiri.
Biti sodni tolmač

Biti sodni tolmač

ARS Jezikovni pogovori, 24. maj 2019 ― Tolmačenje prisluhov varnostno-obveščevalnih služb sodi med najzahtevnejše dejavnosti sodnih tolmačev. Tolmačenje prisluhov varnostno-obveščevalnih služb sodi med najzahtevnejše dejavnosti sodnih tolmačev. V njih se uporablja jezik podzemlja in šifre, s katerimi želijo kriminalne združbe prikriti vsebino sporazumevanja. V nepredvidljivih situacijah se lahko sodni tolmači znajdejo tudi v drugih postopkih, saj redko v celoti vedo, kaj vse jih čaka na sodišču. O naravi njihovega dela v pogovoru z Remzom Skenderovićem, sodnim tolmačem za bosanski, hrvaški, srbski in makedonski jezik. Izhodišče za pogovor je bila njegova knjiga Biti sodni tolmač.
Drama Festival, šestič

Drama Festival, šestič

ARS Svet kulture, 24. maj 2019 ― Poleg Hrvaške letos pozornost namenjajo tudi Češki, Srbiji in Črni gori, festival pa bo ponudil tudi slovensko predpremiero z naslovom Izobčenke režiserke Mirjane Medojević. Drama Festival v svojem šestem letu ob predstavitvi najboljših uprizoritev gledališč, s katerimi sodeluje Drama, posebni poudarek namenjajo hrvaškemu gledališču, za katerega pravijo, da je v letošnji sezoni postreglo s številnimi vrhunskimi uprizoritvami. Poleg Hrvaške pozornost namenjajo tudi Češki, Srbiji in Črni gori, festival pa bo ponudil tudi slovensko predpremiero z naslovom Izobčenke režiserke Mirjane Medojević. To bo prva malodramska premiera v prihodnji sezoni. Po predstavah bodo potekali pogovori z ustvarjalci, ob koncu festivala pa bodo prvič podelili nagrado občinstva za najboljšo festivalsko predstavo. Festival odpirajo v velikem slogu s predstavo Michelangelo, ki sta jo po drami Miroslava Krleže o ideji nadčloveka, genija, ki zmore znova osmisliti družbo ali ji dati ključno spodbudo za usmeritev v utopično perspektivo, zasnovala slovenski režiser Sebastijan Horvat in srbski dramaturg Milan Marković Matthis.
Ljudska lirika

Ljudska lirika

ARS Za en bokal muzike, 24. maj 2019 ― Tokrat bomo slišali izbor lirskih ljudskih pesmi, ki kaže, kako raznoliki so lahko vzgibi in občutki, ki spodbudijo ustvarjalno iskrico. V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta. Tako nam ponuja vpogled v izvedbene prakse in enkratne interpretacije pevcev in godcev, obenem pa tudi v spremembe v načinih izvajanja in odnosu do izročila, kot jih prinaša čas in spreminjanje načina življenja. Tokrat bomo slišali izbor lirskih ljudskih pesmi, ki kaže, kako raznoliki so lahko vzgibi in občutki, ki spodbudijo ustvarjalno iskrico. Obogaten izbor pesmi je nastal na osnovi oddaje, ki je z naslovom Pesem veselih in žalostnih src nastala leta 1976 kot ena od oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Stotnik, Eldorado in pogovor z Markusom Imhoofom, 72. Cannes in 15. Kino Otok

Stotnik, Eldorado in pogovor z Markusom Imhoofom, 72. Cannes in 15. Kino Otok

ARS Gremo v kino, 24. maj 2019 ― S kritikom se bomo pogovarjali o filmu Stotnik in z režiserjem o filmu Eldorado S kritikom Denisom Valičem se bomo pogovarjali o filmu Stotnik. Stotnik prikazuje nemškega dezerterja in njegov zločinski boj za preživetje v zadnjih dneh Tretjega rajha. Ljubljano je obiskal švicarski režiser Markus Imhoof in predstavil svoj pretresljivi dokumentarec Eldorado o beguncih čez sredozemsko morje, ki ga je poglobil s svojo zgodbo iz otroštva. Poročevalka Ingrid Kovač Brus se bo pred podelitvijo nagrad javila z 72. filmskega festivala v Cannesu. Ob koncu bomo napovedali 15. edicijo mednarodnega festivala Kino Otok v Izoli.
Rdeči revirji 2019

Rdeči revirji 2019

ARS Svet kulture, 23. maj 2019 ― Plesne in gledališke predstave, koncerti, razstave, sodobni cirkus in lutke V oddaji boste slišali nekaj utrinkov s festivala Druga godba, ki prav zdaj poteka v Ljubljani, predstavljamo pa tudi 17. mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti Rdeči Revirji, ki se danes začenja v Hrastniku in Zagorju. Izvedeli boste tudi več o novi fotografski razstavi, pri kateri sta združila moči Arne Hodalič in Katja Bidovec. V letih 2017 in 2018 sta odpotovala v sahrávijska begunska taborišča na skrajnem zahodu Alžirije in fotografirala sahravijske pregnance.
Ikone: Zakladi ruskih muzejev

Ikone: Zakladi ruskih muzejev

ARS Kulturna panorama, 23. maj 2019 ― V ljubljanskem Mestnem muzeju je na ogled 85 ikon, ki so nastale od 13. do začetka 20. stoletja. Tokrat se bomo posvetili razstavi Ikone: zakladi ruskih muzejev v Mestnem muzeju Ljubljana, se sprehodili po razstavi 100 let poklicnega baleta v Cankarjevem domu, nato pa prešli na podelitev Valvasorjevih odličij – stanovskih priznanj za posebne dosežke v muzejstvu – ter nagrade za otroško in mladinsko književnost desetnica. Slišali bomo tudi pogovor z ravnateljem ljubljanske Drame Igorjem Samoborjem o 6. Drama Festivalu, ki se nocoj začenja s predstavo Michelangelo. Poročali bomo s seje nacionalnega sveta za kulturo, na kateri so predstavniki različnih kulturnih institucij v sredo predstavili dosežke na področju mednarodnega uveljavljenja slovenske umetnosti in kulture. Ob koncu pa se bomo dotaknili tudi koroške revije Odsevanja, ki letos praznuje svojo 40-letnico.
Čas prihodnosti – Novi glasbeni krogi

Čas prihodnosti – Novi glasbeni krogi

ARS Čas, prostor in glasba, 23. maj 2019 ― Glasba ima podobo valovanja. Nikoli ne bo omagala, vedno znova bo poiskala novo moč, nova spoznanja in duhovne utripe. Glasba ima podobo valovanja. Nikoli ne bo omagala, vedno znova bo poiskala novo moč, nova spoznanja in duhovne utripe. Valovanja, ki se bodo zgodila v dvaindvajsetem stoletju se dá predvideti, a so odvisna od nekaterih dogodkov, ki se lahko zgodijo; – napovedi pa so tvegane. V oddaji bomo predvajali Kozmofonijo za klavir in elektroniko Janeza Matičiča; pri klavirju je bil skladatelj. S petimi stavki iz deset-stavčne  simfonije za veliki simfonični orkester Turangalila Oliviera Messiaena (igral bo orkester pariške opere Bastilja, dirigiral pa Myung Whun Chung) bomo dopolnili oddajo, v kateri smo razmišljali o pričakovanih možnostih, ki jih glasba prihodnosti nedvomno ima. Trideseto oddajo iz cikla »Čas prihodnosti« pod naslovom »Novi glasbeni krogi«, je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič; oddaje »Čas, prostor in glasba« pripravlja profesor Pavel Mihelčič.
Bilo je nekoč v Hollywoodu

Bilo je nekoč v Hollywoodu

ARS Svet kulture, 22. maj 2019 ― V Cannesu je bila včeraj projekcija dolgo pričakovanega Tarantinovega filma Bilo je nekoč v Hollywoodu. Uvodoma se bomo posvetili dogajanju v Cannesu, kamor so te dni zazrte oči filmoljubcev in zainteresirane javnosti. Včeraj so si na festivalu ogledali tudi film Quentina Tarantina, v katerem igrata ameriška zvezdnika Brad Pitt in Leonardo DiCaprio. V nadaljevanju oddaje se bomo posvetili monografiji Poezija in smrt: Pesnikovo sta življenje, napovedali bomo premiero plesne predstave Tri verzije prostora in predstavili prejemnico mednarodnega bookerja. Vabljeni k poslušanju!
Danilo Breščak

Danilo Breščak

ARS Ars humana, 22. maj 2019 ― Steletovo nagrado za življenjsko delo je dobil novomeški arheolog Danilo Breščak, dolgoletni direktor novomeškega Zavoda za varstvo kulturne dediščine. V Narodnem muzeju v Ljubljani so 6. maja letos razglasili Steletove nagrajence, dobitnike najvišjih nagrad na področju varovanja in ohranjanja kulturne dediščine. Steletovo nagrado za življenjsko delo je dobil novomeški arheolog Danilo Breščak, dolgoletni direktor novomeškega Zavoda za varstvo kulturne dediščine in pozneje novomeške območne enote slovenskega zavoda, ki je pomembno vplival na razvoj konservatorske stroke na Slovenskem. Komisija Konservatorskega društva Slovenije je ob podelitvi Steletove nagrade za življenjsko delo o njem med drugim zapisala: »Aktivno je sodeloval z vsemi kulturnimi ustanovami v regiji in s strokovnimi zavodi v državi ter hkrati omogočal pogoje za delo številnim mlajšim sodelavcem in stanovskim kolegom. Svojo podjetnost je izkazal s pridobitvijo novih prostorov za zavod na gradu Grm in z vzpostavitvijo skupne arheološke restavratorske delavnice. Poglobil je dobro strokovno sodelovanje z Dolenjskim muzejem v Novem mestu in postopoma okrepil povezave z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU, z Narodnim muzejem Slovenije in z več tujimi ustanovami, ki delujejo na področju varstva premične (in nepremične) kulturne dediščine. Kot spoštovan strokovnjak je bil imenovan v številne strokovne in delovne skupine v okviru dejavnosti Vlade RS, Ministrstva za kulturo in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.« Danilo Breščak bo gost v oddaji ARS Humana, njen avtor je Milan Trobič. Sodelavca, dr. Iva Mikl Curk in Danilo Breščak na Beletovem vrtu v Novem mestu, 1974. foto: Arhiv Dolenjskega muzeja Novo mesto.   Ob ogledu izkopavanj gomile na Medvedjeku, poleti 1980. Od leve proti desni stojijo: dr. Mitja Brodar, prof. dr. Stane Gabrovec, dr. Peter Petru in Danilo Breščak, 1980. foto: Borut Križ   Gomila 1 na Medvedjeku, leta 1980. foto: Borut Križ.   Izkopav
023: Bran Podokničar

023: Bran Podokničar

O.B.O.D., 22. maj 2019 ― V triindvajseti epizodi podkasta O.B.O.D., specialni izdaji, si agenti Mito, Igor in Aljoša skupaj z gostjo Matejo Košir, odgovorno urednico Vikenda, končno dajo duška v zvezi z HBO-jevo serijo Igra prestolov. Predebatirajo torej kulturni vpliv serije, se spominjajo, kje so pogledali prvi del, kaj so brali v gimnaziji; kaj dela Igro prestolov nekaj posebnega tako med serijami kot […]
023: Bran Podokničar

023: Bran Podokničar

O.B.O.D., 22. maj 2019 ― V triindvajseti epizodi podkasta O.B.O.D., specialni izdaji, si agenti Mito, Igor in Aljoša skupaj z gostjo Matejo Košir, odgovorno urednico Vikenda, končno dajo duška v zvezi z HBO-jevo serijo Igra prestolov. Predebatirajo torej kulturni vpliv serije, se spominjajo, kje so pogledali prvi del, kaj so brali v gimnaziji; kaj dela Igro prestolov nekaj posebnega tako med serijami kot […]
Izzivi umetnostne kritike: od problemov k ukrepom

Izzivi umetnostne kritike: od problemov k ukrepom

ARS Arsov forum, 22. maj 2019 ― Problematika marginalizirane kritiške prakse in perspektive rešitev Kritiška refleksija umetnosti je v zadnjih desetletjih doživela številne spremembe, ki se dotikajo tako družbenega konteksta in medijske krajine, paradigme vrednotenja umetnosti, kot tudi sistemske kulturno-umetniške umeščenosti kritike, zaradi česar je potreben premislek njenega smisla in vloge. Z gosti oddaje Arsov forum – direktorico Slovenskega gledališkega inštituta Mojco Jan Zoran, kritičarko in urednico kulturnih strani časopisa Večer Petro Vidali, nekdanjo strokovno sodelavko Asociacije na področju kulturnih politik Tjašo Pureber in direktorjem zavoda za sodobno umetnost SCCA Ljubljana Dušanom Dovčem – se ne bomo pogovarjali le o problematiki marginalizirane kritiške prakse, ampak tudi o perspektivah rešitev oziroma ukrepov, ki bi umetnostno kritiko smiselno umestili v sistem kulturne politike in umetniškega polja.
10. Sejem akademske knjige Liber.ac

10. Sejem akademske knjige Liber.ac

ARS Svet kulture, 21. maj 2019 ― V Foersterjevem vrtu za Filozofsko fakulteto se danes začenja tridnevni sejem, tokrat pod naslovom Odprta znanost in univerzitetno založništvo Na že 10. Liber.acu sodeluje 48 razstavljalcev, svojo založniško dejavnost pa bo letos prvič predstavilo vseh 26 članic Univerze v Ljubljani. Liber.ac se je v zadnjih letih vzpostavil kot nov tip knjižnega sejma, kot kulturno in komunikacijsko središče, ki odpira akademski prostor širši slovenski javnosti. V oddaji se bomo sprehodili tudi po knjižnem sejmu v italijanskem Torinu, pogledali med platnice novega literarnega dela Barbare Pešut in izbora analiz in refleksij političnega dogajanja v Sloveniji izpod peresa Vlada Miheljaka in Franka Jurija. V ospredju bo danes torej knjiga. Vabljeni k poslušanju!
118: Arbitražno sodišče

118: Arbitražno sodišče

Glave (Apparatus), 21. maj 2019 ― V najbolj akademskih Glavah doslej se Anže, Pižama, Boki, dr. Marko in dr. Aljoša poslovijo od Igre prestolov. Držijo se rekla, da o pokojnikih zgolj dobro, a v pepelu kraljevega pristanka vseeno ne sejejo rožic. Feedback je vedno dobrodošel. Težite nam lahko preko Twitterja ali pa na mail glave(afna)apparatus.si. Mreža Apparatus.si je tudi na Facebooku in jo […]
118: Arbitražno sodišče

118: Arbitražno sodišče

Glave (Apparatus), 21. maj 2019 ― V najbolj akademskih Glavah doslej se Anže, Pižama, Boki, dr. Marko in dr. Aljoša poslovijo od Igre prestolov. Držijo se rekla, da o pokojnikih zgolj dobro, a v pepelu kraljevega pristanka vseeno ne sejejo rožic. Feedback je vedno dobrodošel. Težite nam lahko preko Twitterja ali pa na mail glave(afna)apparatus.si. Mreža Apparatus.si je tudi na Facebooku in jo […]
Ivan Illich: Renesansa epimetejskega človeka

Ivan Illich: Renesansa epimetejskega človeka

ARS Esej na radiu, 21. maj 2019 ― Avstrijsko-ameriški filozof, družbeni kritik in duhovnik Ivan Illich velja za radikalnega kritika modernega civilizacijskega tehnološkega napredka. Avstrijsko-ameriški filozof, družbeni kritik in duhovnik Ivan Illich velja za radikalnega kritika modernega civilizacijskega tehnološkega napredka. V delih Orodja družabnosti, Razšolanje družbe in Meje medicine kritizira odvisnost sodobnega človeka od znanj specializiranih institucij oziroma sodobnih tehnokratskih elit, ki imajo družbene monopole nad izobraževanjem, delovnim procesom, zdravstveno oskrbo, ravnanjem z okoljem in posameznika vnaprej spravijo v podrejen in odvisen položaj. V oddaji lahko poslušate sklepni esej iz knjige Razšolanje družbe iz leta 1978: Renesansa epimetejskega človeka. Prevedel ga je Andrej Rot, bral pa dramski igralec Blaž Šef. Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, in sicer odlomke iz opusa Why patterns ameriškega skladatelja Mortona Feldmana. Oddajo je zvočno oblikoval Jon Čergan.
še novic