Igralec Uroš Kaurin

Igralec Uroš Kaurin

ARS Oder, 20. maj 2019 ― »Vprašanje je Kako nekaj naredimo. To loči eno gledališče od drugega, ne tema.« Ljubljanska, slovenska in svetovna publika se Uroša Kaurina spomni po njegovih vlogah v predstavah Oliverja Frljića v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer je bil zaposlen slabo desetletje in ki še danes z velikim uspehom gostujejo po vseh celinah. Za vlogo v predstavi Preklet naj bo izdajalec svoje domovine, je prejel Borštnikovo nagrado za mladega igralca. Njegovi nepozabni stvaritvi sta tudi koncertni performans Tonight I celebrate, v režiji Bojana Jablanovca in predstavi Heroj 1.0 in 2.0, ki ju je soustvaril z Vitom Weisom. Borštnikovo nagrado za igro je prejel tudi na lanskem Borštnikovem srečanju, za vlogo v predstavi Heroj 2.0 – Predstava vseh predstav. Več o teh vlogah in o prihodnosti, ki jo od začetka te sezone tke v Mariboru, kot član ansambla Lutkovnega gledališča Maribor, pa v pogovoru z Urošem Kaurinom. Vabimo vas k poslušanju!
Mladost in smisel

Mladost in smisel

ARS Svet kulture, 20. maj 2019 ― Mladi se težko soočajo z realnostjo in za samouresničitev niso pripravljeni vlagati zadostnih naporov Svet odraščajočih je težko dostopen starejšim generacijam, zdi se namreč, da sta se vanj naselili odtujenost in odsotnost sanj, mladi se težko soočajo z realnostjo in za samouresničitev niso pripravljeni vlagati zadostnih naporov. Umberto Galimberti, ki je pred leti izdal uspešnico Grozljivi gost: nihilizem in mladi, se je tokrat odločil mladostnikom prisluhniti še bolj pozorno. Kot rezultat poskusa razumevanja njihove duševnosti je izšla knjiga Besedo imajo mladi, v kateri spregovori o smislih življenja z njihovega zornega kota.
Borut Golob o svojem romanu Pes je mrtev

Borut Golob o svojem romanu Pes je mrtev

ARS Izšlo je, 20. maj 2019 ― Pogovor s pisateljem, ki tu in tam kaj vpraša novinarja. Borut Golob (1973) je leta 2009 objavil svojo prvo knjigo z naslovom Smreka bukev lipa križ: domačijska povest z motorno žago in srečnim koncem, leta 2016 roman Raclette in lani (pri založbi Litera) roman Pes je mrtev. Golobu je ponovno uspelo, da se je z romanom uvrstil med deseterico, ki se poteguje za kresnika, predvsem pa je napisal zelo intenziven in sugestiven roman. Njegov pripovedovalec, moški srednjih let, pripoveduje v prvi osebi ednine; čeprav pogosto pripoveduje v pretekliku, je zaradi intenzivnosti njegove pripovedi le-ta berljiva kot pričevanje o tukaj in zdaj. Pripovedovalec (v teku pripovedi se zgolj enkrat razkrije njegovo ime) pripoveduje o evtanaziji svojega psa, pa o razhodu z žensko, s katero je imel strastno razmerje … In ko je videti, da je njegovo kolo sreče pri tleh, se odpravi na vlak, predvsem pa v novo ljubezensko zgodbo … Tako suhoparno povzeta zgodba o krizi moškega v času neoliberalizma seveda ne more zaobjeti odličnosti romana. Ta se odlikuje z izjemno pripovedno kondicijo, kajti pripoved romanesknega junaka niti za hip ne zastane. Opredeljuje se do vseh in vsega, kar sreča, marsikdaj provokativno, tudi politično nekorektno, a konsistentno in slikovito. Pes je mrtev je zagotovo eden izmed najbolj izzivalnih romanov minulega leta. Več o romanu bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju.
Glasba za trobila in orgle Franza Schmidta

Glasba za trobila in orgle Franza Schmidta

ARS Obiski kraljice, 20. maj 2019 ― Ob 80-obletnici smrti Franza Schmidta vas vabimo k poslušanju kompozicij, ki jih je ta avstrijski skladatelj, violončelist in pianist namenil trobilom in orglam. Ob 80-obletnici smrti Franza Schmidta vas vabimo k poslušanju kompozicij, ki jih je ta avstrijski skladatelj, violončelist in pianist namenil trobilom in orglam. V izvedbi Trobilnega ansambla mesta Dunaj, organista Petra Planyavskega in dirigentke Ingrun Fußenegger bodo zazvenele Variacije in fuga na lastno temo, Koralna predigra na glasbo Josepha Haydna »Gott erhalte« ter Fuga Solemnis.
Marija Vidau, kostumografka

Marija Vidau, kostumografka

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 20. maj 2019 ― Dobitnica nagrade Polde Bibič Združenja dramskih umetnikov Slovenije V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bomo gostili Marijo Vidau, upokojeno kostumografko iz Trsta in letošnjo dobitnico nagrade Poldeta Bibiča Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Na področju kostumografije je v svojem dolgoletnem ustvarjanju pomembno oblikovala umetniške usmeritve Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, v katerem je ves čas delal, v prepletanju tradicije in inovativnosti oblikovala prepoznaven slog in ga prenašala tudi v druga gledališča. Z Marijo Vidau se bo pogovarjala Neva Zajc.
Borut Golob: Pes je mrtev / Alejandra Pizarnik: Nočna pevka

Borut Golob: Pes je mrtev / Alejandra Pizarnik: Nočna pevka

ARS S knjižnega trga, 20. maj 2019 ― John Williams: Avgust / Miša Gams: Knjižna paberkovanja in odstiranja V oddaji S knjižnega trga bomo najprej ocenili roman Boruta Goloba Pes je mrtev, nato pa se bomo posvetili še pesniško-likovni knjigi Alejandre Pizarnik Nočna pevka, romanu Johna Williamsa Avgust in zbirki recenzij in refleksij Miše Gams Knjižna paberkovanja in odstiranja. Recenzije so napisali Matej Bogataj, Gregor Podlogar, Ana Geršak in Andrej Lutman.
Fotografinja Zora Plešnar v UGM

Fotografinja Zora Plešnar v UGM

ARS Likovni odmevi, 18. maj 2019 ― Prva pregledna razstava najvidnejše fotografinje sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja V Umetnostni galeriji Maribor je na ogled prva pregledna razstava fotografij Zore Plešnar, najvidnejše slovenske fotografinje sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. Fotoklubu Maribor se je pridružila leta 1968 in dve leti pozneje – kot edina ženska – sodelovala na prelomni razstavi fotografske skupine Mariborski krog, ki si je prizadevala za avantgardni modernizem. V oddaji Likovni odmevi bomo predstavili razstavo Zore Plešnar, ki je skozi suveren avtorski izraz, v tri desetletja trajajočem delovanju slovensko fotografijo obogatila z odličnimi črno-belimi cikli. Razstavo bosta v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden predstavili avtorica Zora Plešnar in kustosinja razstave Andreja Borin.
Zgodba o zapravljenem življenju

Zgodba o zapravljenem življenju

ARS Svet kulture, 17. maj 2019 ― Nova uprizoritev opere Faust Goethejeva filozofska tragedija Faust je zaradi svoje kompleksnosti, širokega tematskega razpona in celo nadnaravnih prizorov težko uprizorljiva. A je francoski skladatelj Charles Gounod s svojo glasbeno upodobitvijo Fausta v 19. stoletju dosegel velik mednarodni uspeh in umetniški vrhunec. Opera Balet SNG Maribor drevi premierno predstavlja novo uprizoritev te opere v režiji Piera Francesca Maestrinija in pod glasbenim vodstvom Gianluce Martinenghija. V oddaji pa tudi med drugim tudi o premieri predstave Gnus, besede, reči v Anton Podbevšek Teatru in vokalno-instrumentalni scenski zgodbi Fauvel Lojzeta Lebiča. To lahko jutri v Cankarjevem domu v Ljubljani prvič po nastanku leta 1986 slišite v integralni izvedbi.
Zgodovina ljubezni, Jaz sem za nič, Tabu: Zgodba za jutri, 72. festival v Cannesu

Zgodovina ljubezni, Jaz sem za nič, Tabu: Zgodba za jutri, 72. festival v Cannesu

ARS Gremo v kino, 16. maj 2019 ― Po velikem uspehu na festivalu v Kalovih Varih film Zgodovina ljubezni zdaj prihaja v Art kino mrežo Slovenije. Po velikem uspehu na festivalu v Kalovih Varih, kjer je prejel nagrado mednarodne žirije za izjemen umetniški dosežek, film Zgodovina ljubezni režiserke in scenaristke Sonje Prosenc prihaja na redni spored izbranih kinematografov Art kino mreže Slovenije. O tem posebnem in zagonetnem filmu se bomo pogovarjali s filmsko kritičarko Tino Poglajen. V nadaljevanju bosta temi dokumentarni portret Andreja Rozmana Roze z naslovom Jaz sem za nič ter glasbeni dokumentarec o zasedbi Tabu s podnaslovom Zgodba za jutri. Povzeli bomo uvodne dneve »festivala festivalov«: iz Cannesa se bo oglasila urednica in poročevalka Ingrid Kovač Brus.
Zvočno sobivanje čebel in človeka

Zvočno sobivanje čebel in človeka

ARS Ars humana, 16. maj 2019 ― Ob svetovnem dnevu čebel Ali bi se ob svetovnem dnevu čebel ob vseh škodljivih dejavnostih in snoveh, ki so proizvod človeške dejavnosti, morali vprašati tudi, kako je s hrupom, ki ga proizvaja človek. Čeprav je dolgo veljalo, da čebele ne slišijo, danes vemo, da čebele zvok zaznavajo. A tisto, kar je optimalno za človeka, ni nujno optimalno za čebele. O zvočnem sobivanju čebele in človeka v pogovoru z dr. Tomijem Trilarjem in dr. Jankom Božičem.
Lucia di Lammermoor

Lucia di Lammermoor

ARS Svet kulture, 16. maj 2019 ― Opera v treh dejanjih Gaetana Donizettija V tokratnem pregledu aktualnega kulturnega dogajanja najprej o obsežni razstavi slovenskega impresionizma v Pragi. Odpravili se bomo na filmski festival v Cannes ter vas povabili na premiero v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer se nocoj obeta premiera romantične opere Lucia di Lammermoor. Vsebinsko se navezuje na temačen zgodovinski roman Walterja Scotta, ki opisuje resnično zgodbo o umoru, ki je v 17. stoletju pretresel Škotsko. Vabljeni k poslušanju!
Glasba med hribi – Marijan Lipovšek

Glasba med hribi – Marijan Lipovšek

ARS Čas, prostor in glasba, 16. maj 2019 ― Med nami so živeli veliki ljudje, velike osebnosti. Med temi je bil tudi glasbenik, ki je svojo ljubezen delil z naravo in glasbo – Marijan Lipovšek. Med nami so živeli veliki ljudje, velike osebnosti. Med temi je bil tudi glasbenik, ki je svojo ljubezen delil z naravo in glasbo – Marijan Lipovšek. Bil je vsestranski umetnik, priznan doma in v tujini.  V oddaji bomo predvajali tale Lipovškova dela: 30 variacij za klavir Voznica, pri klavirju je bil avtor; štiri pesmi iz cikla Pesmi iz mlina; pela je Marjana Lipovšek, pri klavirju je bil skladatelj in Druga suita za godala, igral je godalni orkester Slovenske filharmonije, dirigiral je Samo Hubad. Oddajo »Čas, prostor in glasba« je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič, besedilo je napisal Pavel Mihelčič.
Sardščina – najstarejša hči latinščine

Sardščina – najstarejša hči latinščine

ARS Jezikovni pogovori, 15. maj 2019 ― Sardščina je bila prva med romanskimi jeziki, ki se je odcepila od latinščine in stopila na pot samostojnega razvoja. Sardski jezik oziroma limba sarda, kot mu pravijo domačini, prebivalci drugega največjega otoka v Evropi, je samostojen jezik in ne, kot bi lahko kdo zmotno mislil, dialekt italijanščine. Na to, kakšne so specifike sardščine, do kakšnih odkritij pridemo, ko jo primerjamo z drugimi romanskimi jeziki, kaj je o sardščini mislil znameniti Dante, kakšno jezikovno politiko vodi Italija do tega manjšinskega jezika in o stopnji njegove ogroženosti, bomo med drugim skušali odgovoriti v tokratni oddaji. Sardski jezik nam bo predstavila doc. dr. Agata Šega.
Prostori, ki jih zapuščamo

Prostori, ki jih zapuščamo

ARS Arsov forum, 15. maj 2019 ― Neposredni prenos s festivala 24. Slovenski dnevi knjige V okviru letošnjega festivala Slovenski dnevi knjige je izšla zbirka esejev različnih avtorjev (Mohamad Abdulmonaem, Gabriela Babnik, Esad Babačić, Jan Krmelj, Muanis Sinanović, Dimitrij Rupel), ki skozi besedo tematizirajo izkušnjo zapuščanja prostora, kar se navezuje na osrednji slogan festivala Slovenski dnevi knjige: Prostori, ki jih zapuščamo. Kot je zapisala Gabriela Babnik, programska vodja festivala: “Poraja se torej vprašanje, kako je z nostalgijo do zapuščenega prostora. In kakšen je prostor, v katerega vstopamo? Mar ne gre tu tudi za odpiranje eksistenčnega vprašanja, ki je vprašanje gotovosti in varnosti? Za milijone ljudi po svetu, med njimi pisatelji in pisateljice niso izjeme, bivanje v prostoru, v katerega so bili narojeni, pomeni privilegij. Tu se odpira vprašanje doma: kaj je dom? Še najpomembnejše pri zapuščanju prostorov je to, da ne sugerira le zaziranja v preteklost, pač pa predvsem v prihodnost. V kakšne prostore vstopamo, ko nekaj zapuščamo?” V neposrednem prenosu s festivala pred Moderno galerijo bo Marko Golja v Arsovem forumu gostil pisateljico, literarno kritičarko in prevajalko Gabrijelo Babnik, pisatelja, profesorja sociologije kulture in nekdanjega ministra za zunanje zadeve dr. Dimitrija Rupla ter pesnika, pisatelja in literarnega kritika Muanisa Sinanovića. V primeru močnejšega dežja bo dogodek potekal v dvorani Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN na Tomšičevi ulici.
Prostori, ki jih zapuščamo – 24. Slovenski dnevi knjige

Prostori, ki jih zapuščamo – 24. Slovenski dnevi knjige

ARS Svet kulture, 15. maj 2019 ― Na temo prostora, tako kulturnega kot jezikovnega, so pisali avtorji esejev, zbranih v knjigi, ki je izšla v sklopu festivala. Začel se je festival 24. Slovenski dnevi knjige. V ospredju je knjižni sejem, ki letos prvič poteka na ploščadi pred Moderno galerijo v Ljubljani. V oddaji bomo poročali tudi s filmskega festivala v Cannesu, napovedali bomo premiero predstave Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa, ki bo drevi v SNG Nova Gorica in Festival performansa, umetniški odziv na spletne komentarje in sovražni govor, ki so se lani pojavili ob podelitvi nagrad Prešernovega sklada Simoni Semenič in Maji Smrekar, ki bo potekal na Novi pošti in na drugih lokacijah po Ljubljani.
še novic