ARS Likovni odmevi, 13. julij 2019 ― Najvidnejša slovenska fotografinja sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja V Umetnostni galeriji Maribor je na ogled prva pregledna razstava fotografij Zore Plešnar, najvidnejše slovenske fotografinje sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. Fotoklubu Maribor se je pridružila leta 1968 in dve leti pozneje – kot edina ženska – sodelovala na prelomni razstavi fotografske skupine Mariborski krog, ki si je prizadevala za avantgardni modernizem. V oddaji Likovni odmevi bomo predstavili razstavo Zore Plešnar, ki je skozi suveren avtorski izraz, v tri desetletja trajajočem delovanju slovensko fotografijo obogatila z odličnimi črno-belimi cikli. Razstavo, ki bo odprta le še do 4. avgusta, bosta v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden predstavili avtorica Zora Plešnar in kustosinja razstave Andreja Borin.

ARS Ars humana, 12. julij 2019 ― Letošnji prejemnik nagrade krilata želva Prevajalec, avtor, urednik, doktor literarnih ved Jakob Jaša Kenda je kot prvi Slovenec prehodil znamenito Apalaško pot – 3500 km dolgo divjinsko pot, ki preči 14 ameriških zveznih držav, njen skupni vzpon pa obsega kar 142 km. Podvig je prelil v potopisni roman Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike, za katerega je prejel nagrado Krilata želva 2019 – vseslovensko književno nagrado za najboljši slovenski potopis preteklega leta. Napeto čtivo nagovarja raznovrsten krog bralcev: od pustolovcev in pohodnikov do tistih, ki so jim bližja sprehajanja po leposlovnih pokrajinah.

ARS Kulturna panorama, 12. julij 2019 ― Prvi del teme o posvetu filozofov o mestu etike v družbi O etiki v slovenski družbi poslušamo na vsakem koraku. Javnomnenjski voditelji, vplivneži na družabnih omrežjih, pomembni predstavniki institucij in predvsem politiki dajejo vtis, da poznajo moralne resnice kot svoj žep. Etika je tradicionalna filozofska disciplina in sveti gral filozofskih naporov, zato v Kulturni panorami predstavljamo nekatere poudarke s filozofskega posveta o mestu etike v družbi. Slovensko filozofsko društvo je v sodelovanju s Slovensko matico junija v Ljubljani organiziralo srečanje filozofov, ki se poglobljeno ukvarjajo z etiko. Spraševali so se, kaj lahko filozofi ponudijo družbi in pa, ali je morda napočil trenutek, da etiko zaščitijo kot filozofsko disciplino? V oddaji lahko slišite razmišljanja filozofov in filozofinje: Borut Ošlaj: Mnoštvo moral in odsotnost etike Jernej Pisk: Vpliv športa na položaj etike v sodobni družbi Janez Juhant: Nujnost in težave dialoga o etiki Smiljana Gartner: Strokovnjaki in izvedenci za etiko V drugem delu teme o etiki lahko slišite mnenja Friderika Klampferja, Vojka Strahovnika, Luke Omladiča in Igorja Pribca. Gašper Pirc, Janez Juhant, Smiljana Gartner, Borut Ošlaj in Jernej Pisk foto: Slovensko filozofsko društvo

ARS Izšlo je, 11. julij 2019 ― Ali veste, kdo je Douglas W. Johnson? Zakaj bi si zaslužil v Sloveniji vsaj spominsko obeležje? Dolgoletni televizijski urednik in komentator Uroš Lipušček je v minulih letih objavil kar nekaj zanimivih zgodovinski del, tik pred praznikom priključitve Prekmurja matičnemu narodu pa vas vabimo, da poslušate oddajo Izšlo je. V njej bo dr. Uroš Lipušček (v pogovoru z Markom Goljo) predstavil svojo znanstveno študijo Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919 in s podnaslovom Vloga ZDA in kartografa Douglasa W. Johnsona pri določanju slovenskih (prekmurskih) meja. Študijo je izdala Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija iz Petanjcev. Prijetno poslušanje.

ARS Jezikovni pogovori, 10. julij 2019 ― Ko je prvič zaslišala slovenščino se ji je zdelo, da je v nebesih Kmalu po razpadu Sovjetske zveze je Jelena Konicka obiskala Slovenijo. Tukajšnji ljudje in okolje so se ji zdeli odprti, splošno razpoloženje sproščeno in prijetno. Ko pa je zaslišala preproste besede, kot je skodelica ali pa vprašanje, kam greste, se ji je zdelo, da je v nebesih. Slovenščina ji je zvenela podobno kot stara cerkvena slovanščina, za katero si je predstavljala, da je nebeški jezik. V hipu se je dobesedno zaljubila v slovenščino in čez nekaj let na Univerzi v Vilni ustanovila lektorat za slovenščino. Konicka je tudi prejemnica odlikovanja reda za zasluge. Nekdanji predsednik Danilo Türk ji ga je podelil za zasluge pri uveljavljanju in poučevanju slovenščine ter slovenske književnosti in kulture v Litvi in za krepitev slovensko-litovskih odnosov na področju kulture in prepoznavnosti Slovenije. V pogovoru nam je zaupala svoje prve stike s slovenščino, predstavila delovanje lektorata slovenščine na Univerzi v Vilni in razložila, zakaj se Litovci odločajo za učenje slovenščine.