Na robu: vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929 – 1941)

Na robu: vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929 – 1941)

ARS Likovni odmevi, 20. julij 2019 ― Razstava v Moderni galeriji v Ljubljani V Moderni galeriji v Ljubljani je odprta razstava z naslovom Na robu: vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929 -1941 )z več kot 130 deli umetnic in umetnikov, arhivskim in knjižničnim gradivom iz več kot 50-ih javnih in zasebnih zbirk iz držav nekdanje Jugoslavije. Razstava je problemski pregled slikarstva, kiparstva, grafike, risbe, fotografije in filma tistega časa, večina del iz tujine je na ogled prvič. Gost oddaje je kustos razstave Marko Jenko.
Grammyjevi nagrajenci na festivalu Arsana

Grammyjevi nagrajenci na festivalu Arsana

ARS Svet kulture, 19. julij 2019 ― Na Ptuju bo v nedeljo nastopila vokalna zasedba Take 6 Današnja oddaja bo v znamenju festivalov. Napovedali bomo dogajanje na ptujskem glasbenem festivalu Arsana in ljubljanskem festivalu Dobimo se pred Škucem. Z dunajskega mednarodnega festivala plesa ImPulsTanz se nam bo ponovno oglasila Petra Tanko, dotaknili pa se bomo tudi koncerta ženskega zbora Smith College Alumnae Chorus iz Združenih držav Amerike, ki bo v okviru Imaga Sloveniae koncertiral s slovenskimi glasbeniki.
Za en bokal muzike

Za en bokal muzike

ARS Za en bokal muzike, 19. julij 2019 ― Čaka nas še en sprehod skozi različne plasti časa in prostora našega glasbenega izročila V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta. Čaka nas še en sprehod skozi različne plasti časa in prostora našega glasbenega izročila… Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.
Orgle v družbi s pozavno in rogom/ponovitev

Orgle v družbi s pozavno in rogom/ponovitev

ARS Obiski kraljice, 18. julij 2019 ― Dela za to zanimivo zvočno kombinacijo boste slišali v izvedbi hornistke Zore Slokar, pozavnista Branimirja Slokarja in organista Klemensa Schnorra. Tokrat vas vabimo k poslušanju zanimive kombinacije orgel s pozavno in rogom, inštrumentov, ki ju sicer najdemo tudi med imeni orgelskih registrov. A tí skušajo bolj ali manj uspešno posnemati barvo in značaj teh glasbil, povsem drugače pa je, kadar ta dva inštrumenta resnično zazvenita ob orglah. In postaneta orglam učinkovit kontrast, hkrati se z njimi zvočno presenetljivo dobro ujemata. To boste lahko slišali tudi v interpretaciji nocojšnjih cenjenih izvajalcev: dveh slovenskih glasbenih umetnikov  – hornistke Zora Slokar in pozavnista Branimirja Slokar ter uveljavljenega nemškega organista Klemensa Schnorra.
Bach z italijanskimi vplivi

Bach z italijanskimi vplivi

ARS Obiski kraljice, 18. julij 2019 ― Na sporedu bodo orgelska dela J.S. Bacha in njegovih italijanskih sodobnikov. Bach z italijanski vplivi (na njegova dela seveda) je naslov nocojšnje oddaje Obiski kraljice, hkrati tudi zgoščenke, ki jo je z deli Johanna Sebastijana Bacha in njegovih italijanskih sodobnikov posnela ameriška organistka Kimberly Marshall. Kompozicije, ki jih bomo slišali, bodo tokrat zazvenele na ameriških orglah, ki pa so zasnovane po zgledu orgel, na katere je igral véliki glasbeni mojster Bach.
Alter ego mest

Alter ego mest

ARS Svet kulture, 18. julij 2019 ― Napovedujemo razstavo Mihe Štruklja, koncert Beograjskega komornega orkestra in folklorni festival Beltinci Urbane krajine, izpraznjena arhitektura, ki so jo ustvarile človeške roke, so že več kot petnajst let slikarski podpis umetnika Mihe Štruklja, čigar manjšo razstavo nocoj odpirajo v Desnem atriju Mestne hiše v Ljubljani. Smer recepcije Štrukelj sugerira z naslovom Alter ego mest; na slikah so namreč upodobljene stranske ulice, ki so nekakšni nevidni, umazani deli mestnega tkiva. Ob razstavi Mihe Štruklja, s katero motri odnos med prostorom in človekom ter napetosti v urbanih središčih, bomo napovedali tudi nocojšnji koncert Beograjskega komornega orkestra v okviru letošnjega Ljubljana Festivala in se posvetili mednarodnemu folklornemu festivalu Beltinci.
Pogovori: ‘Moram biti zraven…’

Pogovori: ‘Moram biti zraven…’

ARS Čas, prostor in glasba, 18. julij 2019 ― Ponovitev (oddaja je bila prvič na sporedu 22. 2. 2012) Za ponovljeno oddajo »Čas, prostor in glasba« s podnaslovom »Pogovori« (prvič je bila na sporedu 22. februarja leta 2012) smo izbrali Godalni kvartet v D-duru št. 67, opus 64, št. 5 – »Škerjančkov kvartet« Josepha Haydna, drugi stavek »Romanca« iz Koncerta za klavir in orkester v d-molu, Köchel 466 Wolfganga Amadeusa Mozarta, del skladbe »Officium breve« op. 28 sodobnega madžarskega skladatelja Györgyja Kurtága in prvi stavek Simfonije št. 1 v c-molu, opus 68 Johannesa Brahmsa. Izvajalci so bili: Kvartet Caspar da Salo, pianist Justus Frantz, festivalski orkester iz Ludwigsburga, dirigent je bil Wolfgang Gönnenwein in Berlinski filharmoniki, ki jih je vodil Herbert von Karajan. Oddajo »Čas, prostor in glasba« s podnaslovom »Moram biti zraven  –  pogovori« je posnel Jernej Boc, bral je Ivan Lotrič, oddajo je pripravil Pavel Mihelčič.
Kako se v naravi odražajo razmerja moči?

Kako se v naravi odražajo razmerja moči?

ARS Svet kulture, 17. julij 2019 ― ... se sprašujeta umetnika Anca Benera in Arnold Estefan, v oddaji pa tudi o predstavi Masurca Fogo Pine Bausch Nevtralna, romantična, od človeka odmaknjena narava danes ne obstaja več, nas pogosto opominjajo umetniki. Tudi narava je tesno zvezana z razmerji moči, razmišljata romunska umetnika Anca Benera in Arnold Estefán. Umetnika na razstavi v ljubljanskem Kulturnem centru Tobačna 001 razmišljata o različnih konfliktnih območjih preteklosti in sedanjosti, povezanih z ozemljem, vodo, naravnimi bogastvi in iskanjem dobička. Festival ImPulsTanz je sinoči prikazal avstrijsko premiero predstave Masurca Fogo, plesnega ansambla Tanztheater Wuppertal Pina Bausch. Deset let po smrti ene najbolj vplivnih plesalk zadnjega pol stoletja, je ansambel obnovil predstavo, ki jo je Pina Bausch ustvarila za EXPO 1998 v Lizboni. Ustavili se bomo tudi pri koncertu najlepših zborovskih odlomkov oper, ki se bo nocoj v okviru Festivala Ljubljana odvil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Ivo Mršnik

Ivo Mršnik

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 17. julij 2019 ― Ob umetnikovi osemdesetletnici Junija je dopolnil 80 let akademski slikar in grafik Ivo Mršnik, ki kontinuirano ustvarja že več desetletij; za svoje delo je lani prejel nagrado Ivane Kobilca za življenjsko delo – posebej so omenili njegovo prepričljivo umetniško držo in potovanje s tokom časa. Rodil se je v Knežaku pri Ilirski Bistrici. Leta 1968 je na Akademiji za likovno umetnost diplomiral iz slikarstva, nato pa še na grafični specialki. Zaposlen je bil na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer je od leta 1998 do upokojitve poučeval risanje ter grafiko z metodiko. Razstavljal je na več kot stotih samostojnih in skupinskih razstavah in prejel tudi nagrade za grafiko in risbo. O svoji ustvarjalni poti se je Ivo Mršnik lani pogovarjal z Aleksandro Saško Gruden.
Andrej Lutman: Zgodbnice iz Črkja / Sonja Votolen: Tudi brez peruti sem ptica

Andrej Lutman: Zgodbnice iz Črkja / Sonja Votolen: Tudi brez peruti sem ptica

ARS S knjižnega trga, 17. julij 2019 ― Sara Špelec: Če / Zmago Šmitek: Šelest divjine V oddaji S knjižnega trga bomo najprej ocenili zbirko kratke proze Andreja Lutmana Zgodbnice iz Črkja, nato pa se bomo posvetili še pesniškima zbirkama Sonje Votolen Tudi brez peruti sem ptica in Sare Špelec Če ter knjigi Zmaga Šmitka Šelest divjine. Recenzije so napisali Matej Bogataj, Marica Škorjanec, Aljaž Koprivnikar in Miriam Drev.
Eksperimentiranje z mejami dobrega okusa in morale

Eksperimentiranje z mejami dobrega okusa in morale

ARS Svet kulture, 16. julij 2019 ― V Ljutomeru se začenja 15. Grossmanov festival fantastičnega filma in vina Do 20. julija si lahko v Ljutomeru ogledate filme, ki se ne bojijo ekscesov, politične nekorektnosti in preseganja tabujev. Grossmanov festival, ki že desetletje in pol vsako leto gosti odmevne goste iz sveta žanrskega filma, je po mnenju poznavalcev letos še zlasti premišljeno zastavljen. Ponuja zmes slovenskih premier odmevnih filmov, retrospektiv, pa tudi številne manj znane žanrske kuriozitete. Želja organizatorjev je, da bi s festivalom vsaj delno povrnili nevarnost in drznost sodobni kinematografiji. Letošnja častna gosta sta Sam Firstenberg, ki velja za legendo akcijskega filma 80. let prejšnjega stoletja, ter igralka in novinarka Christina Lindberg.
Razvoj človekovih pravic v pravnem redu evropske unije

Razvoj človekovih pravic v pravnem redu evropske unije

ARS Ars humana, 16. julij 2019 ― Kako pomemben je za varstvo človekovih pravic njihov zapis? So človekove pravice absolutne? Kako pomemben je za varstvo človekovih pravic njihov zapis? Kako je bil razvoj teh pravic v pravnem redu Evropske unije pogojen s političnimi okoliščinami, v katerih so se razvijale? Bi pristop Evropske unije h Konvenciji za človekove pravice in temeljne svoboščine dodatno okrepil varstvo človekovih pravic v Evropi? To so le nekatera od vprašanj, ki smo jih – na primeru razvoja človekovih pravic v pravnem redu Evropske unije – odprli v tokratni oddaji Ars Humana. Naš gost je bil prof. dr. Matej Accetto, izredni profesor za evropsko pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani in Gulbenkianov profesor na Católica Global School of Law v Lizboni.
70 let Posavskega muzeja

70 let Posavskega muzeja

ARS Arsov forum, 16. julij 2019 ― Pripovedi o muzejskih predmetih, o ljudeh, delu, umetnosti, vojni in miru Sedem desetletij Posavskega muzeja, ki domuje v Gradu Brežice in varuje kulturno dediščino ter v njem nakopičeno bogastvo iz zgodovine, bomo prikazali s pripovedmi muzejskih predmetov o ljudeh, delu, umetnosti, vojni in miru. O muzeju, ki ni zaprašen, ampak živi z ljudmi in krajem smo se pogovarjali v Viteški, najlepši baročni dvorani pri nas. Gostje so Alenka Černelič Krošelj, direktorica Posavskega muzeja, dr. Ivanka Počkar, kustosinja etnologinja, zaslužni profesor dr. Janez Bogataj, etnolog in umetnostni zgodovinar, in Aleš Vene, akademski restavrator, vodja restavratorsko konservatorske delavnice. Za tehnično izvedbo oddaje v Viteški dvorani so poskrbeli: Damjan Rostan, Matjaž Mastnak, Martin Florjančič, Jernej Pogačnik in Blaž Kumše. Ponovitev oddaje Studio ob 17h, ki je bila na sporedu 26. 06. 2019.
Kenzaburo Oe: Internet in jaz

Kenzaburo Oe: Internet in jaz

ARS Esej na radiu, 16. julij 2019 ― Kenzaburo Oe je besedilo, ki ga boste slišali v oddaji, predstavil septembra 1998 na simpoziju Novinarstvo v dobi multimedijev v Tokiu in ga naslovil Internet in jaz. Japonski pisatelj Kenzaburo Oe kot romanopisec in Nobelov nagrajenec opozarja na pomen, ki ga lahko imajo nove komunikacijske tehnologije za literarno ustvarjanje. V oddaji boste slišali besedilo, ki ga je Kenzaburo Oe septembra 1998 predstavil na simpoziju Novinarstvo v dobi multimedijev v Tokiu. Naslovil ga je Internet in jaz. Iz francoščine je besedilo prevedel Goran Tenze, posnetek pa je bil objavljen v oddaji Umetni svetovi julija 1999. Oddajo prepletajo odlomki iz Scherza, drugega stavka Sonate za flavto in klavir v D-duru, op. 94 Sergeja Prokofjeva. Brala sta napovedovalca Ajda Kalan in Klemen Konda, oddajo pa posnela Franci Moder in Borut Kozmos.
še novic