André Isoir

André Isoir

ARS Obiski kraljice, 4. avgust ― V interpretaciji tega priznanega francoskega organista boste lahko slišali dela J.S. Bacha, Cesarja Francka, Francoisa Couperina in Jehana Alaina. V ponovljeni oddaji vas vabimo k poslušanju orgelskih del, ki jih je poustvaril francoski organist André Isoir. V njegovi zapuščini najdemo več kot 60 plošč oz. zgoščenk, najbolj se je uveljavil z interpretacijo orgelskih del Johanna Sebastijana Bacha, pa tudi s posnetki Cesarja Francka, Francoisa Couperina in Jehana Alaina. Cenjen je bil tudi kot orgelski pedagog – od leta 1983 do leta 1994 je poučeval orgle na konservatoriju National de Region de Boulogne-Billancourt.
Tišina v času hrupa

Tišina v času hrupa

ARS Svet kulture, 2. avgust ― Razstava Borisa Beje   V Kranjski Gori se v sproščenem vzdušju nadaljuje mednarodni filmski festival z igranimi in dokumentarnimi filmi, ki prinašajo paleto lahkotnih, resnih, aktualnih in do sveta kritičnih tematik. Tišina v času hrupa pa je naslov razstave Borisa Beje v Galeriji Velenje, ki je nastala kot plod premišljevanj o razmerjih med naravo, ljudmi in glasbo, ki se včasih zdijo dokaj hladna. Sicer pa več v oddaji Svet kulture po 16. uri.  
Mrtvi ne umirajo, Angel varuh, pogovor z Matjažem Ivanišinom, poročilo s 4. Mednarodnega filmskega festivala Kranjska Gora

Mrtvi ne umirajo, Angel varuh, pogovor z Matjažem Ivanišinom, poročilo s 4. Mednarodnega filmskega festivala Kranjska Gora

ARS Gremo v kino, 2. avgust ― Oceni filmov Mrtvi ne umirajo in Angel varuh, novi film Matjaža Ivanišina je v tekmovalnem programu v Locarnu, poročamo o 4. Mednarodnem filmskem festivalu Kranjska gora. V oddaji Gremo v kino ocenjujemo zombi komedijo Jima Jarmuscha Mrtvi ne umirajo in psihološki triler Angel varuh, nastal v dansko hrvaški koprodukciji. Gost v oddaji je Matjaž Ivanišin, ki se s svojim novim filmom Oroslan poteguje za zlatega leoparda na uglednem filmskem festivalu v Locarnu. Poročamo tudi o dogajanju na 4. Mednarodnem filmskem festivalu Kranjska Gora – med drugim ruski režiser Viktor Kossakovsky, ki je častni gost festivala, razmišlja o ustvarjanju dokumentarnega filma.
Ljudska glasba Prekmurja

Ljudska glasba Prekmurja

ARS Za en bokal muzike, 2. avgust ― Odsev pokrajine, okolja in časa v prekmurski ljudski glasbi. V oddaji Za en bokal muzike se bomo tokrat seveda posvetili prekmurski ljudski glasbi. Slišali bomo nekaj značilnih primerov pesmi in viž, ki v svojem izrazu zajemajo preteklost pokrajine z vso raznolikostjo vplivov okolja in časa ter prepoznavnim značajem. Časovno posnetki segajo od več kot sto let nazaj pa skorajda do danes…
Trnove glasbene poti

Trnove glasbene poti

ARS Svet kulture, 1. avgust ― Preimenovan Trnfest znova vabi na tradicionalno prizorišče Med najbolj obiskanimi poletnimi prireditvami v Ljubljani so bili v preteklih letih dogodki Trnfesta, festivala, ki se je le stežka obdržal. Letos prireditelji, ki so festivalskemu dogajanju dali novo ime – Trnovfest, tudi v pričakovanju 99 letnice Kulturnega doma Trnovo, vabijo na 28. tradicionalna glasbena druženja. V oddaji Svet kulture po 16.uri bomo med drugimi kulturnimi dogodki izpostavili tudi nastop komornega orkestra slovite milanske Scale, ki mu boste lahko prisluhnili v Narodni galeriji.
Močnejši glasovi žensk

Močnejši glasovi žensk

ARS Svet kulture, 1. avgust ― Bogat filmski program na filmskem festivalu v Kranjski Gori, ki se osredotoča na žensko ustvarjalno moč in vlogo v družbi Poletna festivalska dogajanja mednarodnega značaja bogatijo življenje različnih kotičkov po Sloveniji, od obmorskih krajev do Kranjske gore in Novega mesta, kjer se bo čas ustavljal na podobah ustvarjenih fotografij. Festival sodobne fotografije Fotopub, ki je zrasel na tradiciji uveljavljenega istoimenskega festivala dokumentarne fotografije, se letos pojavlja že šestič, medtem ko Kranjska Gora četrtič gosti kakovostni izbor filmov in pomembna filmska imena, ki bodo dejavno sodelovala v bogatem programu s projekcijami in delavnicami. Na ogled bo namreč sedemdeset filmov, v ospredju obravnavanih tematik pa bosta vloga in glas žensk. V oddaji Svet kulture!
Violinski koncerti III: Stoletje napovedanih sledi

Violinski koncerti III: Stoletje napovedanih sledi

ARS Čas, prostor in glasba, 1. avgust ― Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden Ko je glasba dosegla trdno družbeno veljavo, so se njena pota utrjevala. Napovedovale so se nove možnosti, nove sledi. Kdo bi si mislil, da bodo skromni začetki, ki so se zgodili pred 500 leti, imeli tako bogato sled! V oddaji bomo predvajali tale dela: Concerto grosso v G-duru opus 8 št. 6 Giuseppa Torellija. Igrala je Capella Savaria, dirigent je bil Pál Németh. Iz cikla Concerti grossi opus 6 Arcangela Corellija smo izbrali dva concerta grossa – sedmega in enajstega. Igral je Ansambel 415, vodil ga je je Jasper Kristensen. Iz cikla dvanajstih koncertov L’Estro  Armonico (Harmonski navdih) Antonia Vivaldija smo izbrali prvega. Igrali so I Musici. Ansambel I Musici je odigral še prvi violinski koncert iz cikla Štirje letni časi ‘Pomlad’ Antonia Vivaldija, solistka pa je bila Pina Carmirelli. Oddajo ‘Stoletje napovedanih sledi’ je pripravil Pavel Mihelčič, posnel jo je Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič.
Varja Balžalorsky Antić: Klobuk Vere Revjakine B.

Varja Balžalorsky Antić: Klobuk Vere Revjakine B.

ARS Izšlo je, 31. julij ― Delo terja napor in tega ne skriva, saj bralca pogosto neposredno nagovarja Knjiga poezije Klobuk Vere Revjakine B., pesniški prvenec Varje Balžalorsky Antić, tudi uveljavljene prevajalke in literarne teoretičarke, od bralca terja napor in tega ne skriva, saj bralca pogosto neposredno nagovarja. Premišljeno grajeno, tematsko razvejeno delo zaznamuje tudi raznolikost lirskih glasov in njim ustreznih stilov. O tem, pa še o čem drugem, na primer o razmerju med poezijo v teoriji in praksi, v tokratni oddaji.
Slovenščina po svetu

Slovenščina po svetu

ARS Arsov forum, 31. julij ― Lektorati in slovenistike so okna slovenske kulture v svet, ki izvajajo naloge nacionalnega pomena. Slovenija nima kulturnih atašejev, ima pa lektorje, ki delujejo na 60 univerzah po svetu. Večina lektoratov in študijev slovenščine je na evropskih univerzah, poleg tega pa tudi na Japonskem, Kitajskem, v Združenih državah Amerike in v Argentini. To so okna slovenske kulture v svet, ki izvajajo tudi naloge nacionalnega pomena. Kako se tujci navdušujejo nad slovensko kulturo in jezikom? Kakšne potenciale za mednarodno povezovanje predstavlja poučevanje slovenščine v tujini? V oddaji, ki je bila posneta 17. julija, boste slišali, kako prihajajo v stik s slovenščino na Kitajskem, Madžarskem, v Litvi in Ukrajini.
Hamlet na Dubrovniških poletnih igrah, prostorska instalacija Ping Pong v galeriji Simulaker in glasba, glasba…

Hamlet na Dubrovniških poletnih igrah, prostorska instalacija Ping Pong v galeriji Simulaker in glasba, glasba…

ARS Svet kulture, 30. julij ― Razpeti dežnik čez meje in se povezati V današnji oddaji se bomo pogovarjali o novi uprizoritvi Hamleta, na Dubrovniških poletnih igrah, o prostorski instalaciji Ping Pong, ki izpostavlja problematiko takoimenovanih tehničnih ovir na meji med Slovenijo in Hrvaško, ter o koncertu Gruzijskega komornega orkestra Ingolstadt. In še o čem. Vabimo vas k poslušanju!      
Milan Vincetič: Iz pašaluka, v katerem samopašno vladajo mali vezirji

Milan Vincetič: Iz pašaluka, v katerem samopašno vladajo mali vezirji

ARS Esej na radiu, 30. julij ― Z glasbo iz skladbe Slavka Šuklarja Lux in tenebris za simfonični orkester v izvedbi orkestra Slovenske filharmonije . Pesnik in pisatelj Milan Vincetič je avtor pesniških zbirk, novel in romanov. Med drugim je dobitnik nagrade Prešernovega sklada za zbirko Lakmus in nagrade čaša nesmrtnosti. V oddaji boste slišali njegov esej, objavljen v Sodobnosti leta 2002: Iz pašaluka, v katerem samopašno vladajo mali vezirji. Besedilo bereta Jasna Rodošek in Matjaž Romih, glasbeni vrinki so iz skladbe Slavka Šuklarja Lux in tenebris za simfonični orkester v izvedbi orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom Marka Letonje.
Slikanje z besedami

Slikanje z besedami

ARS Jezikovni pogovori, 29. julij ― Človek ima v sebi nagnjenje po slikanju z besedami Človek ima v sebi nagnjenje po slikanju z besedami. To je potrdil poskus, med katerim so posamezniki izmišljeno besedo, ki se izgovarja z mehkejšimi zvoki, povezali z zaobljeno podobo. Za besedo z eksplozivnimi zvoki pa so menili, da označuje bodičasto in špičasto podobo. O univerzalnosti povezave med zvenom in pomenom je sicer potrebno biti previden, saj je ta lahko subjektivna. V osnovi pa lahko pomene, ki naj bi jih glasovi potencirali, razdelimo v onomatopoijo in v abstraktno simboliko, ki obsega slušno, vizualno, čustveno in celo tipalno simboliko. Gostja oddaje bo dr. Nada Grošelj (ponovitev).
Branje poleti

Branje poleti

ARS Svet kulture, 29. julij ― Ko si naBEREMO novih moči ... V današnjem svetu se posvečamo vprašanju o poletnih bralnih navadah v Sloveniji. Pogledali pa smo tudi na Brione, v gledališče Ulysses ter se poglobili v glasbo izraelskega glasbenika, mandolinista Ávija Avitála. Vabimo vas k poslušanju!  
Galerija – Muzej Lendava

Galerija – Muzej Lendava

ARS Likovni odmevi, 29. julij ― O aktualnih razstavah, stalnih zbirkah in kolonijah v pogovoru z direktorjem Dubravkom Baumgartnerjem in kustosom Atillo Pisnjakom. Galerija – Muzej Lendava je vsako leto prizorišče razstave del enega izmed svetovnih velikanov likovne umetnosti, v delovanju zavoda pa vse od njegovih začetkov predstavlja pomembno vlogo tudi mednarodna likovna kolonija Lendava, ki jo na lendavskem gradu pripravljajo od leta 1973. Od leta 2005, ko je Galerija- Muzej uspela pridobiti svojo lastno mobilno livarno, si v okviru omenjene likovne kolonije prizadevajo za ohranjanje starodavne kiparske tehnike odlivanja v bron. Umetnine oziroma male plastike s kolonij so na ogled v podstrešni galeriji. O aktualnih razstavah, stalnih zbirkah in kolonijah sta Lidiji Kosi pripovedovala direktor Galerije – Muzeja Dubravko Baumgartner in tamkajšnji kustos Atilla Pisnjak.
še novic