Avtorji in avtorice, rojeni po letu 1980, se nekoliko predstavijo

Avtorji in avtorice, rojeni po letu 1980, se nekoliko predstavijo

ARS Ars humana, 27. september 2019 ― Ob izidu dvojne številke revije Dialogi, posvečene kratkim zgodbam ter njihovim avtoricam in avtorjem. Na začetku leta je izšla dvojna številka revije Dialogi z naslovom Petdeset izbranih kratkih zgodb avtorjev in avtoric, rojenih po letu 1980. Izmed triindvajsetih avtoric in avtorjev se bo v tokratni oddaji Ars humana predstavilo zgolj sedem. Ana Svetel, Denis Škofič, Kristina Kočan, Lara Paukovič, Nevenka Miklič Perne, Tomo Podstenšek in Vesna Lemaić  bodo povedali, kako pišejo zgodbe, in prebrali svojo zgodbo ali odlomek iz nje. Če vas vsaj malo zanima sodobna literarna ustvarjalnost, nikar ne zamudite.
Gozd na nogometnem stadionu

Gozd na nogometnem stadionu

ARS Likovni odmevi, 27. september 2019 ― 299 dreves v instalaciji For Forest na celovškem stadionu opozarja na ekološke probleme Kako bo, če bomo nekoč gozd morali opazovati tako, kot danes opazujemo živali v živalskem vrtu? To vprašanje si je z risbo Nenehna privlačnost narave v 70ih zastavil avstrijski umetnik Max Peintner, nenavadni distopični prizor pa se je v začetku septembra preselil v realnost. Švicarski umetnik Klaus Littmann je namreč na stadionu Wörthersee po vzoru Peintnerjeve risbe pripravil megalomansko instalacijo z naslovom For Forest – The Unending Attraction of Nature (Za gozd – Nenehna privlačnost narave). Še do 27. oktobra si obiskovalec stadiona lahko s tribun ogleda 299 dreves, visokih do 15 metrov in starih do 50 let.
Predstava Ali: Strah ti poje dušo zmagala na Bitefu

Predstava Ali: Strah ti poje dušo zmagala na Bitefu

ARS Svet kulture, 27. september 2019 ― Predstava SNG Drame Ljubljana je v Beogradu prejela kar tri nagrade od štirih, med njimi tudi glavno nagrado Grand Prix Mira Trailović za najboljšo uprizoritev v celoti. Predstava SNG Drama Ljubljana Ali: Strah ti poje dušo v režiji Sebastijana Horvata je slavila na 53. mednarodnem gledališkem festivalu Bitef. Prejela je kar tri od štirih nagrad: veliko nagrado za predstavo v celoti, Horvatu so podelili nagrado časnika Politika za režijo, za najboljšo pa jo je izbralo še občinstvo. O velikem uspehu naših gledališčnikov iz Beograda poroča Boštjan Anžin. Na dan, ko je bila pred natanko sto leti na odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor prva slovenska uprizoritev, bo v gledališču nocoj premiera drame Grmače režiserke Nine Rajić Kranjac. Gre za zadnjo dramo Daneta Zajca, ki je bila uprizorjena še v času njegovega življenja. S krstno uprizoritvijo Izobčenke, avtorskega projekta po delih Rudija Šeliga v režiji Mirjane Medojević, pa začenjajo sezono Ljubezen v ljubljanski Mali drami. V Mestni galeriji Nova Gorica začenjajo novo sezono z odprtjem razstave fotografij Wilhelma Heiligerja. Napovedali bomo tudi prvi koncert za vokalni abonma Slovenske filharmonije. Vodila ga bo dirigentka Helena Fojkar Zupančič, sodelovali bodo še duo Claripiano, pianistka Urška Vidic in baritonist Matjaž Strmole.  
Kako pojemo

Kako pojemo

ARS Za en bokal muzike, 27. september 2019 ― Poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta. Poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta.
Roman Rozina: Po cipresah diši

Roman Rozina: Po cipresah diši

ARS Izšlo je, 27. september 2019 ― Pisatelj je ponovno dokazal, da zna pisati o življenju in da ima posluh za ljudi. Pisatelj in publicist Roman Rozina je bil najprej publicist, ki je pisal o Zagorju in o njem objavil več deset monografij. Leta 2008 pa je objavil svoj prvi roman Sneguljčice in Palček ter nato v dobrem desetletju še štiri romane in štiri knjige kratke proze, nazadnje, letos – pri založbi Modrijan v zbirki Bralec – zbirko kratkih zgodb Po cipresah diši. Več o zbirki, njeni tematiki, nekaterih ustvarjalnih rešitvah in še čem bo avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetem v podružnični knjižnici v Kisovcu, prebral pa bo tudi odlomka iz zgodb Pro Life in Zadnja postaja. Prijetno poslušanje.
Arsov forum

Arsov forum

ARS Arsov forum, 27. september 2019 ― Oddaja je namenjena pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja je namenjena pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti.
Uroš Krek /4/

Uroš Krek /4/

ARS Skladatelj tedna, 27. september 2019 ― Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Uroš Krek, ponov. /3/

Uroš Krek, ponov. /3/

ARS Skladatelj tedna, 26. september 2019 ― Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Uroš Krek /2/

Uroš Krek /2/

ARS Skladatelj tedna, 26. september 2019 ― Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Uroš Krek, ponov. /1/

Uroš Krek, ponov. /1/

ARS Skladatelj tedna, 26. september 2019 ― Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Vilko Ukmar, ponov. /5/

Vilko Ukmar, ponov. /5/

ARS Skladatelj tedna, 26. september 2019 ― Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Viennacontemporary, osmič

Viennacontemporary, osmič

ARS Svet kulture, 26. september 2019 ― V sekciji Fokus umetnostnega sejma na Dunaju predstavljajo kolektiv NSK Tokrat bomo pogledali na dunajski mednarodni sejem sodobne umetnosti viennacontemporary, ki je največji umetnostni sejem na področju Srednje in Vzhodne Evrope – v sekciji Fokus se bo ob drugih galerijah na njem predstavil tudi slovenski kolektiv NSK. V nadaljevanju se bomo dotaknili razstave Plečnik in sveto: Jože Plečnik, slovenski arhitekt in oblikovalec v Mestnem muzeju Ljubljana; napovedali bomo tudi predstavo Dragi, doma sem!, ki bo premierno uprizorjena nocoj na odru Male scene MGL, ter plesno predstavo Human v Cankarjevem domu.
Čas, prostor in glasba

Čas, prostor in glasba

ARS Čas, prostor in glasba, 26. september 2019 ― Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden. Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Izbira dnevniške oblike za roman je bila takrat drzna poteza

Izbira dnevniške oblike za roman je bila takrat drzna poteza

ARS Ars humana, 25. september 2019 ― Ob izidu faksimilirane izdaje romana Beatin dnevnik (1887) Luize Pesjak Ob nedavnem izidu prve faksimilirane izdaje prvega slovenskega romana v dnevniški obliki, romana Beatin dnevnik (1887) avtorice Luize Pesjak, smo v studio povabili izr. prof. dr. Urško Perenič, ki je izdajo pospremila z znanstvenokritičnimi opombami in zanimivo, poglobljeno literarnozgodovinsko študijo. V oddaji bo spregovorila o tem, kaj je izid dela pomenil v takratnem literarno-zgodovinskem in družbenem kontekstu, o tem, zakaj je bila avtoričina izbira žanra drzna poteza in drugih zanimivih vidikih tega dela.
Risoroman Berlin

Risoroman Berlin

ARS Svet kulture, 25. september 2019 ― Zajetna trilogija o vzponu nacizma in izdihih weimarske republike izpod peresa Jasona Lutesa Ob risoromanu Berlin Jasona Lutesa vam bomo predstavili še nekatere druge knjižne novosti iz Založbe ZRC, med katerimi sta tudi kritična, provokativna knjiga o zahodni nadvladi in izkoriščanju na podlagi ideje drugosti in razlike Kritika črnskega uma Achilleja Mbembeja ter antologija Judovska država: Temeljni dokumenti političnega sionizma. Ta prinaša spise avtorjev, ki so oblikovali sionizem, gibanje za narodno samoodločbo Judov. Danes se bomo sprehodili tudi po razstavi dokumentarne letalske fotografije Nina Mihalka v Cankarjevem domu in napovedali 1. koncert za Simfonični cikel v Mariboru. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
22. Festival slovenskega filma, Prekletstvo Valburge, Košarkar naj bo 2, Zaton, Ad Astra: Pot do zvezd

22. Festival slovenskega filma, Prekletstvo Valburge, Košarkar naj bo 2, Zaton, Ad Astra: Pot do zvezd

ARS Gremo v kino, 25. september 2019 ― Komentar festivala in filmov Prejšnjo nedeljo se je s podelitvijo nagrad, od katerih jih je kar 11 prejel celovečerni igrani prvenec Zgodbe iz kostanjevih gozdov Gregorja Božiča, zaključil 22. Festival slovenskega filma – v oddaji Gremo v kino bomo komentirali letošnji festival, poleg tega bomo ocenili slovenska filma Prekletstvo Valburge Tomaža Gorkiča in drugi del filma Košarkar naj bo Borisa Bezića, ocenili bomo tudi novi film Lászla Nemesa Zaton in znanstvenofantastični triler Ad Astra: Pot do zvezd.
Tikanje, vikanje, onikanje skozi čas

Tikanje, vikanje, onikanje skozi čas

ARS Jezikovni pogovori, 25. september 2019 ― Najbolj popoln vir ogovornih oblik iz 18. stoletja je Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Razvoju množinskih ogovornih oblik lahko v slovenskih pisnih virih sledimo od 13. stoletja, najbolj popoln vir iz 18. stoletja pa je Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Takrat se je zaradi razslojenosti družbe oblikoval štiridelni ogovorni sistem – plemiče se je naslavljalo z vaša gnada. Zanimivo je, da Brižinski spomeniki ne poznajo vikanja, tudi standardizirani prevodi Svetega pisma nimajo vikanja – v Bibliji se tikajo kralji in celo Bog. Vikanje sicer ni vedno izraz spoštovanja. Vikanje je lahko velika žalitev, če jo začnemo uporabljati potem, ko smo se z nekom, ki smo ga prej tikali, sprli. O zgodovinskem razvoju slovenskih ogovornih oblik v pogovoru z dr. Alenko Jelovšek, znanstveno sodelavko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Pogovor z Meto Hočevar, scenografko in režiserko

Pogovor z Meto Hočevar, scenografko in režiserko

ARS Oder, 25. september 2019 ― Odrski ambienti Mete Hočevar Meta Hočevar je dipl. ing. arhitekture , scenografka in režiserka. Oblikovanju odrskega prostora in kostumografiji se je posvetila po letu 1972, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa tudi polju režije. Prvo scenografijo ne naredila za predstavo Kdor skak, tisti hlap Rudija Šelige v režiji Dušana Jovanovića. Pogovor z Meto Hočevar je za Oder, oddajo o sočasnem gledališču, pripravila Petra Tanko.
še novic