ARS Likovni odmevi, 1. oktober 2019 ― Retrospektiva v Umetnostni galeriji Maribor V Umetnostni galeriji Maribor je odprta retrospektivna razstava del fotografa Stojana Kerblerja, ki so jo pripravili lansko leto v Moderni galeriji v Ljubljani ob umetnikovi osemdesetletnici. Stojan Kerbler, rojen na Ptujski gori, je eden najbolj prepoznavnih slovenskih fotografov, s skoraj 2000 skupinskimi in samostojnimi razstavami in okoli 550 nagradami doma in v tujini tudi eden najuspešnejših. Še vedno ustvarjalen Stojan Kerbler, fotograf samouk z izjemnim znanjem in poznavanjem medija, je ves čas prepleten z izkušnjo domačega okolja. Razstava je pripravljena kronološko z značilnimi, pričevalnimi, tematskimi ciklusi človeških zgodb od fotografij domačinov s Ptujske gore, portretov s Ptujskih ulic, ciklusov Haložanov in Kolin do zadnjega ptujskih Dvorišč, dolga leta je fotografiral ljudi, zdaj se posveča prostoru. Stojan Kerbler je s svojo črno belo fotografijo, pri kateri uporablja le naravno svetlobo in z dodelano kompozicijo in likovno podobo, popolnoma predan fotografskemu mediju. V UGM je na ogled tudi izbor originalnih srebroželatinskih fotografij, kaširanih na iverno ploščo, ki so večinoma nastale v sedemdesetih letih preteklega stoletja in jih je avtor leta 2017 podaril Umetnostni galeriji Maribor. Gostja oddaje bo kustosinja razstave Lara Štrumej, tudi urednica kataloga, za katerega je prispevala obsežno študijo.

ARS Oder, 30. september 2019 ― "Gledališče je puška, ki ne ubija." Véliki praktik ter mislec gledališča in družbe Dušan Jovanović danes praznuje 80. rojstni dan. Gledališki režiser in dramatik, a tudi ustanovitelj in umetniški vodja gledališč, ki je obenem vrsto let poučeval na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter se kot avtor podpisal pod številne eseje, kolumne, televizijske scenarije in še marsikaj, je ustvaril bogato nesnovno kulturno dediščino. Poleg slovenskih gledališč in Televizije Slovenija, jo hranita tudi Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej ter Radio Slovenija. Odlomki iz predstav, radijskih iger ter ohranjeni posnetki gledaliških vaj, med katerimi sta teatrologinja Ana Perne in dramaturginja Petra Tanko izbirali in jih za oddajo izbrali, predstavljajo sprehod med najvidnejšimi režijskimi in dramskimi dosežki, nagrajenimi z Grumovimi nagradami ter nagradami Borštnikovega srečanja, ki jih je v več kot petih desetletjih ustvaril Dušan Jovanović. Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki (Gledališče Pupilije Ferkeverk, prem. 29. 10. 1969 v Viteški dvorani v Križankah) Žrtve mode bum-bum (prem. 16. 10. 1975 v Slovensko mladinsko gledališče (SMG), rež. Dušan Jovanović) Zid, jezero (prem. 21. 2. 1989 v SNG Drama Ljubljana, rež. Dušan Jovanović) Antigona (prem. 15. 10. 1993 v SNG Drama Ljubljana, rež. Meta Hočevar) Kdo to poje Sizifa (prem. 12. 1. 1997 v SNG Drama Ljubljana, rež. Dušan Jovanović)

ARS Svet kulture, 30. september 2019 ― Richard Gerstl velja za prvega avstrijskega ekspresionista. Nedavno odprta razstava na Dunaju ga postavlja v širši kontekst »Avstrijski van Gogh« je krilatica, s katero so kritiki označili Richarda Gerstla, ki danes velja za prvega avstrijskega ekspresionista, v svojem kratkem življenju pa ni dosegel večje slave, čeprav je še pred Egonom Schielejem in Oskarjem Kokoschko rahljal konvencije tedanjega časa ter v svoje slikarstvo uvedel številne novosti in prehajal v ekspresivno abstrakcijo. V Leopoldovem  muzeju na Dunaju je zdaj na ogled obsežna razstava, ki ne predstavlja le Gerstla, temveč tudi  njegove povezave s sodobniki in nasledstvo. Ustavili se bomo še v Gradcu, kjer poteka večmedijski festival Štajerska jesen, ter predstavili nekaj knjižnih novosti, med katerimi je tudi nova knjiga Vinka Möderndorferja Ljudomrznik na tržnici, analiza slovenske družbe in njenega odnosa do umetnosti in kulture.

ARS Jezikovni pogovori, 30. september 2019 ― Česa se morajo starši v kontekstu vstopanja njihovega otroka v jezik zavedati? Učenje jezika in govora ni izoliran pojav, temveč nanj močno vplivata čustveni in medosebni odnos otroka s staršem ali skrbnikom; torej tistim, ki je otroku v zgodnjem obdobju najbližje. Na vprašanji, kdaj dejansko začnemo vstopati v jezik in kako okolica vpliva na razvoj govora in jezika, bo v tokratni oddaji Jezikovni pogovori ponovno odgovorila doktorica psihologije in predavateljica družinske in zakonske terapije Katarina Kompan Erzar. V pogovoru z njo bomo osvetlili tudi vidik razvoja otroških možganov, se dotaknili psihoterapevtske znanosti in bolj praktičnih primerov o tem, česa se morajo starši v kontekstu vstopanja njihovega otroka v jezik zavedati.