ARS Arsov forum, 11. oktober 2019 ― Miran Zupanič, Nataša Bučar in Varja Močnik o Francetu Štiglicu Zakaj velja France Štiglic za največjega avtorja v zgodovini slovenskega filma, obenem pa se ga še vedno drži slabšalni vzdevek »režimski režiser«? Ob 100. obletnici rojstva avtorja, ki je med drugim režiral prvi slovenski celovečerni zvočni igrani film Na svoji zemlji, se bomo pogovarjali o pomenu njegovega delovanja v času, ko je ustvarjal, in o tem, kako njegov opus odzvanja v sodobnosti. Pogovor s filmskim ustvarjalcem in profesorjem filmske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Miranom Zupaničem, direktorico Slovenskega filmskega centra Natašo Bučar, in programsko sodelavko Slovenske kinoteke, prav tako filmsko ustvarjalko Varjo Močnik, bo vodila Tesa Drev.

ARS Jezikovni pogovori, 9. oktober 2019 ― Kaj leto po odločitvi senata Filozofske fakultete, da se v internih pravilnikih naslednja tri leta uporablja ženski slovnični spol, menijo znanstvenice in znanstveniki? Lani je senat Filozofske fakultete v Ljubljani sprejel odločitev, da se v internih pravilnikih naslednja tri leta uporablja ženski slovnični spol. Ali je bila odločitev pravilna in ustrezna? Bolje bi bilo, če bi se sklep senata Filozofske fakultete preklical, je prepričana jezikoslovka Saška Štumberger. Sklep ni ženskam prinesel ničesar, prav tako pa ni dobro, da se tovrstne smernice krepijo institucionalizirano. Opozorila je tudi na neustrezno sklicevanje na spolno občutljivo rabo jezika na primeru Fakultete za socialno delo. Ukrep senata Filozofske fakultete je koristen eksperiment, ki ga moramo spremljati in kontrolirati, pa je opozorila jezikoslovka Vesna Mikolič. S spolno občutljivo rabo jezika se v Sloveniji moramo ukvarjati, vprašanja so odprta, gre tudi za širše vprašanje civilizacijskega razvoja. V oddaji smo zbrali nekaj utrinkov z znanstvenega posveta, ki so ga pripravili v sodelovanju Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Filozofske fakultete v Ljubljani.

ARS Ars humana, 8. oktober 2019 ― Arheolog in kustos dr. Peter Turk (Narodni muzej Slovenije), o tem, ali je poimenovanje merjenja časa težava, ki jo najbolje opiše antična prispodoba o "spopadih za lastništvo oslove sence" Pred Kristusom ali pred našim štetjem – vprašanje, kako meriti zgodovinska obdobja starejše preteklosti, pri nas in še kje sproža nenavadne idejne spore, ki več povedo o govorcih kot o samem merjenju časa. Arheolog in kustos dr. Peter Turk iz Ljubljane (Narodni muzej Slovenije), naš tokratni gost, je sredi poletja v sobotni prilogi vsedržavnega časopisa objavil razmišljanje o “zadregah s Kristusovim štetjem“. Nekaj časa trajajoča polemika v pismih bralcev je pokazala, da utegne brezpogojno zagovarjanje tako ene kot druge srajnosti idejno razhajanje spremeniti v “dilemo antičnih Abderitov”, ki so se prepirali o lastništvu oslove sence. V pogovoru se izkažejo precej drugačni sklepi na temo. Štetje let Štetje let – o preteklosti se ne moremo pogovarjati brez upoštevanja časa. S kronologijo se določen dogodek umesti v čas in prostor ter postane smiseln. Človeštvo že od nekdaj šteje svoja leta od nekega pomembnega dogodka dalje. Danes v sodobnem svetu in globalnih komunikacijah uporabljamo evropsko štetje let, ki izhaja iz datiranja Kristusovega rojstva. Stari Grki so šteli leta od organizacije prvih olimpijskih iger (leta 776 p.n.š.), Rimljani od ustanovitve mesta Rima (753 p.n.š.), muslimani od Mohamedove hidžre (leta 622). Pri štetju in označevanju uporabljamo posamezne datume ter desetletja, stoletja in tisočletja. Evropsko štetje let izhaja iz evropske kulturne tradicije. Štetje je v 6. st. predlagal Dionizij Mali, menih iz Dobrudže. Namesto prej običajnih štetij, ki so se v Evropi večinoma nanašali na mejnike rimske zgodovine, je kot izhodišče za štetje postavil Kristusovo rojstvo, kot ga je razbral iz Svetega pisma. Sodobne kronološke raziskave sicer kažejo na verjetnost, da se je Jezus Kristus rodil več let pred začektom našega štetja. Kakorkoli, evropsko štetje let j

ARS Obiski kraljice, 7. oktober 2019 ― Tudi tokratna oddaja bo v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha in hkrati imenitnih izvajalcev njegovih koralov – to bodo organist Ton Koopman in Baročni zbor iz Amsterdama. Tudi tokratna oddaja bo v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha in hkrati imenitnih izvajalcev njegovih koralov – to bodo organist Ton Koopman in Baročni zbor iz Amsterdama. Najprej boste slišali Šest tako imenovanih Schüblerjevih koralov. Ime so dobili po založniku in kot je zapisal njihov avtor, gre za »šest koralov v različnih obdelavah za izvajanje na orglah z dvema manualoma in pedalom, ki jih je zložil Johann Sebastian Bach, dvorni skladatelj poljskega kralja in saškega volilnega kneza, kapelnik in glasbeni vodja v Leipzigu. Izdal jih je Johann Georg Schübler, v Zelli pri Turinškem gozdu.« V isti izvedbi bo v drugem delu oddaje zazvenelo še nekaj Leipziških koralov, prav tako Johanna Sebastijana Bacha.

ARS Kulturna panorama, 6. oktober 2019 ― V ljubljanski mestni hiši sodoben in nazoren prikaz možnosti, ki jih je glavnemu mestu ponujal največji tukajšni arhitekt Tokrat začenjamo tedenski pregled z vtisi našega poročevalca z največjega knjižnega sejma na svetu v Frankfurtu, kjer letos kot fenomen najbolj izstopa zvočna knjiga – to pa lahko le poslušamo, in je ne beremo. Z že 54. Borštnikovega srečanja gledališčnikov se oglašajo kolegi iz Maribora. Slišali boste, kaj vse je v svoji knjižnici (z 2300 naslovi v približno 5000 zvezkih) premogel, pred dvema stoletjema preminuli razsvetljeni Ljubljančan Žiga (Sigismondo) Zois, mecen slovenskih razsvetljencev –  razstava v NUK v glavnem mestu je odprta že nekaj dni. Obiskali smo mednarodni festival medijske kulture »Speculum Artium« v Trbovljah in dve razstavi: o neuresničenih projektih arhitekta Jožeta Plečnika za Ljubljano v tamkajšni mestni hiši, ter razstavo z izborom fotografij fotoreporterja Naceta Bizilja v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Zaključujemo z vtisi s simpozija ob letošnji 500-letnici smrti Leonarda da Vincija v dvorcu Lanthieri v Vipavi, sedežu organizatorja, Univerze v Novi Gorici.