Velikonočni čas

Velikonočni čas

ARS Za en bokal muzike, 27. marec 2020 ― Pesmi velikonočnega časa imajo v ljudskem izročilu že od nekdaj posebno vlogo. Tokrat bomo v oddaji Za en bokal muzike slišali pesmi, ki se vsebinsko nanašajo na velikonočni čas, ki je v ljudskem izročilu že od nekdaj imel posebno vlogo, saj povzema bistvo verskega izročila Slovencev. Slišali bomo pesmi celotnega slovenskega prostora od Benečije pa do Porabja.
Akademik Peter Štih o Temeljih slovenstva

Akademik Peter Štih o Temeljih slovenstva

ARS Izšlo je, 27. marec 2020 ― Monografija Temelji slovenstva je bila v predprodaji zelo draga knjiga, hkrati pa je tudi zelo dragocena knjiga, saj vsebuje vrsto zanimivih poglavij in slikovnih prilog. Cankarjeva založba je konec lanskega leta izdala obsežno monografijo z naslovom Temelji slovenstva. Delo je izšlo v nakladi 300 izvodov, cena izvoda je bila v prednaročilu 1490 evrov, celotno naklado pa je založba razprodala že v prednaročilu. Avtorji monografije akademik Peter Štih, dr. Luka Vidmar, dr. Jernej Kosi in dr. Aleš Gabrič so v monografiji predstavili vrsto dokumentov iz predzgodovine in zgodovine slovenstva, mejnikov na poti v sodobnost in samostojnost. Več o morda najmanj znanem obdobju, o stoletjih, ko so se v tukajšnje kraje priselili in naselili Slovani, je povedal akademik Peter Štih (v pogovoru z Markom Goljo) v oddaji Izšlo je. Vabljeni k poslušanju.
Jacquet iz Mantove, 4. oddaja

Jacquet iz Mantove, 4. oddaja

ARS Skladatelj tedna, 27. marec 2020 ― Med Jacquetovimi deli je celoten cikel Žalostink preroka Jeremija za izvajanje v dneh pred veliko nočjo, ki ga predvajamo v tokratnem ciklu Skladatelj tedna. Glasbena renesansa se je v veliki meri zgodila na italijanskih tleh, a mnogi izmed njenih glavnih akterjev so se rodili drugje. Skozi petnajsto stoletje in v precejšnjem delu šestnajstega stoletja so v tamkajšnjem glasbenem življenju prevladovali glasbeniki iz severne Evrope. Pritegnilo jih je bogastvo italijanskih dvorov in Rima kot sedeža katoliške cerkve. Med takšnimi migranti je bil naš skladatelj tedna, francoski mojster Jacques Colebault, ki so mu rekli Jacquet iz Mantove.
Zimzelene melodije

Zimzelene melodije

ARS Čas, prostor in glasba, 26. marec 2020 ― George Gershwin Malo je skladateljev, ki bi napisali toliko uspešnih melodij kot jih je napisal Gershwin. Ko ga je slavni dirigent Andre Kostelanetz nekoč vprašal, koliko novih melodij se spomni vsak dan, mu je skladatelj odvrnil: “Petnajst.” Toliko smo jih izbrali tudi za današnjo oddajo »Čas, prostor in glasba«.
Založništvo v času epidemije Covid-19

Založništvo v času epidemije Covid-19

ARS Svet kulture, 26. marec 2020 ― Pred kakšnimi izzivi so založniki v sosednji Italiji? Založništvo po svetu se v teh dneh nedvomno sooča z izzivi, iz katerih ni izvzeta tudi slovenska knjiga. In kako je pri zahodnih sosedih? V Italiji so pred dnevi založniki na vlado in parlament naslovili ostro pismo in jih seznanili s podatki o dramatičnem položaju na knjižnem področju. Več o tem v današnji oddaji, v kateri smo pripravili tudi portret slovenskega založnika – Orlanda Uršiča, ki je med letošnjimi prejemniki Glazerjeve listine, ter pregled knjižnih novosti iz založbe Mladinska knjiga. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Jacquet iz Mantove, 3. oddaja

Jacquet iz Mantove, 3. oddaja

ARS Skladatelj tedna, 26. marec 2020 ― Tretji del cikla, posvečenega francoskemu renesančnemu mojstru Jacquetu iz Mantove Za izvajanje v vélikem tednu je Jacquet uglasbil dva pasijona in cikel Žalostink preroka Jeremija. Vse so objavili šele leta 1567, osem let po njegovi smrti, a žalostinke so verjetno nastale že več desetletij prej. V njih slišimo več arhaičnih kompozicijskih prijemov, a njihov slog zaznamujeta tudi bogata zvočnost in posebna pozornost na sintakso in poudarke besedila.

Jezikovni pogovori

ARS Jezikovni pogovori, 25. marec 2020 ― Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove. Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.
Tjaša Mislej

Tjaša Mislej

ARS Oder, 25. marec 2020 ― Absurdna socialna drama Naše skladišče Včeraj bi se moral zaključiti 50. Teden slovenske drame, vendar ga je doletela podobna usoda, tako kot mnoge druge prireditve, ki so jih onemogočile posebne razmere. Nagrade Slavka Gruma za najboljše novo slovensko dramsko besedilo in  ostale nagrade, tudi še niso podelili, poznamo pa ime nagrajenke. Tjaša Mislej je bila izbrana z absurdno socialno dramo Naše skladišče. Nominirana so bila še dramska besedila Ize Strehar, Simone Semenič, Katarine Morano, Žige Divjaka in Simone Hamer. Tjaša Mislej: odlomek iz predstave Panj (2015)  
Jacquet iz Mantove, 2. oddaja

Jacquet iz Mantove, 2. oddaja

ARS Skladatelj tedna, 25. marec 2020 ― V oddaji bomo predvajali dva moteta in odlomke iz maše Surge Petre Jacqueta iz Mantove Pričakovali bi, da bo Bretanja rodila več kakor enega samega vélikega renesančnega skladatelja. A poleg Guillauma Tessiera se je v zgodovino zapisal le še en izjemni bretonski glasbenik iz tega obdobja, Jacques Colebault bolje znan kot Jacquet iz Mantove. Predgovor h knjigi motetov iz leta 1539 ga opisuje kot »popolnega glasbenika«, a glede na pomembnost njegovega opusa imamo zelo malo podatkov o njegovem življenju.

Neonski jegermajster

Glave (Apparatus), 24. marec 2020 ― Anže in Pižama utečeta dementorjem, a ju nemudoma najdejo na zemljevidu. Anže še vedno navija za Slytherin, Pižama pa mu pojasni razliko med šlogarico in šlagerico. Podpri.si. Hvala. – Glave 122 Zapiski: Jim Tavare na basu Miracle Workers / Čudodelci Podrobnosti na gradu s Hano The Remains of the Day Tinker Tailor Soldier Spy

044: Živa epizoda V: O pravljicah

O.B.O.D., 24. marec 2020 ― Štiriinštirideseta (nekajnekaj) epizoda podkasta O.B.O.D. je znova specijalna, v posluh vam namreč končno ponujamo epizodo, ki so jo agentje posneli pred davnimi časi za devetimi gorami in vodami, namreč v živo v Ormožu na 1. Grossmanovem festivalu fantastike in stripa 20. oktobra lani. Agentje Mito, Igor in Aljoša so tam govorili o sodobnih predelavah pravljic. […]

Simona Mlinar: Gandhi, satjagraha in svaradž

ARS Esej na radiu, 24. marec 2020 ― Teologinja Simona Mlinar razodeva, v čem je smisel in učinkovitost Gandhijeve metode nenasilnega odpora. Šestega aprila 1930 je Mahatman Gandhi končal pohod, dolg 400 kilometrov, s katerim je protestiral proti zakonu, ki je Indijcem prepovedoval pridobivanje soli. Pohod je dobil dramatične razsežnosti, saj se je okrog njega zgrinjala vse večja množica, čemur je sledila tudi medijska pozornost. Ob prihodu k morju je Gandhi zajel pest blata in morske vode ter s to simbolično gesto spodbujal rojake k nepokorščini. V oddaji boste slišali prispevek dr. Simone Mlinar Gandhi, satjagraha in svaradž. Besedilo je napisala leta 2010 in je bilo objavljeno v Časopisu za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo. Brala sta ga Ana Bohte in Aleksander Golja. Glasbena tema v oddaji so bili odlomki iz skladbe Solea Anoushke Shankar v izvedbi avtorice. Oblikovalec zvoka je bil Miha Klemenčič, urednika oddaje pa Mihael Kozjek in Andrej Rot.
Jacquet iz Mantove, 1. oddaja

Jacquet iz Mantove, 1. oddaja

ARS Skladatelj tedna, 24. marec 2020 ― V prvi oddaji predvajamo motete in odlomke iz parodične maše Enceladi Koeique soror Jacqueta iz Mantove V ciklu Skladatelj tedna se bomo posvetili renesančnemu mojstru Jacquetu iz Mantove, ki se je rodil v Bretanji, a je bil večino življenja zaposlen pri mantovskem škofu in papeškem nunciju na dvoru Karla Petega, kardinalu Ercolu Gonzagi.
“Slovenci smo odporen narod, tudi to bomo preživeli”

“Slovenci smo odporen narod, tudi to bomo preživeli”

ARS Ars humana, 23. marec 2020 ― Predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije Sana Čoderl Dobnik razmišlja o tem, kako se spopasti s krizo “Smo v izrednem stanju. Svetovna pandemija koronavirusa je v psihološkem smislu kriza. To pomeni, da se nam je zgodila ogromna sprememba, ki zahteva od nas velikansko prilagoditev. Ta hip smo na točki, ko obseg krize dojemamo postopno. Ko se zgodijo hude stvari, imamo na voljo obrambne mehanizme, ki nam pomagajo, da težke razmere doživimo v obliki, ki smo jo sposobni predelati. Normalen psihološki odziv na krizo svetovnih razsežnosti je v prvi vrsti zanikanje. Če bi v celoti dojeli, kaj se dogaja, bi bilo pretežko,” pojasnjuje predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije Sana Čoderl Dobnik. Če bo pandemija pretresla in ogrozila temelje naših življenj, se bomo morda morali spopasti s kolektivno travmo. Odvisno od dogajanja in širšega konteksta, a takšne travme lahko po njenih besedah vztrajajo do konca življenja. “Slovenci smo rezilienten narod. V zgodovini smo doživeli že kar nekaj kolektivnih travm, a nas to ni ustavilo, da ne bi zmogli naprej živeti kot ustvarjalna skupnost. Že zdaj lahko vidimo, da smo stopili skupaj, in to bo odločilno,” dodaja dr. Sana Čoderl Dobnik. V oddaji Ars humana se z njo pogovarjamo, kaj nas čaka v prihodnjih tednih karantene in kako se uspešno spoprijeti z izzivi prihodnosti. Zaradi izrednih razmer smo oddajo posneli na daljavo. Opravičujemo se zaradi slabše kakovosti zvoka.
še novic