Fotografinja Zora Plešnar v UGM

Fotografinja Zora Plešnar v UGM

ARS Likovni odmevi, 18. maj 2019 ― Prva pregledna razstava najvidnejše fotografinje sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja V Umetnostni galeriji Maribor je na ogled prva pregledna razstava fotografij Zore Plešnar, najvidnejše slovenske fotografinje sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. Fotoklubu Maribor se je pridružila leta 1968 in dve leti pozneje – kot edina ženska – sodelovala na prelomni razstavi fotografske skupine Mariborski krog, ki si je prizadevala za avantgardni modernizem. V oddaji Likovni odmevi bomo predstavili razstavo Zore Plešnar, ki je skozi suveren avtorski izraz, v tri desetletja trajajočem delovanju slovensko fotografijo obogatila z odličnimi črno-belimi cikli. Razstavo bosta v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden predstavili avtorica Zora Plešnar in kustosinja razstave Andreja Borin.
Zgodba o zapravljenem življenju

Zgodba o zapravljenem življenju

ARS Svet kulture, 17. maj 2019 ― Nova uprizoritev opere Faust Goethejeva filozofska tragedija Faust je zaradi svoje kompleksnosti, širokega tematskega razpona in celo nadnaravnih prizorov težko uprizorljiva. A je francoski skladatelj Charles Gounod s svojo glasbeno upodobitvijo Fausta v 19. stoletju dosegel velik mednarodni uspeh in umetniški vrhunec. Opera Balet SNG Maribor drevi premierno predstavlja novo uprizoritev te opere v režiji Piera Francesca Maestrinija in pod glasbenim vodstvom Gianluce Martinenghija. V oddaji pa tudi med drugim tudi o premieri predstave Gnus, besede, reči v Anton Podbevšek Teatru in vokalno-instrumentalni scenski zgodbi Fauvel Lojzeta Lebiča. To lahko jutri v Cankarjevem domu v Ljubljani prvič po nastanku leta 1986 slišite v integralni izvedbi.
Zgodovina ljubezni, Jaz sem za nič, Tabu: Zgodba za jutri, 72. festival v Cannesu

Zgodovina ljubezni, Jaz sem za nič, Tabu: Zgodba za jutri, 72. festival v Cannesu

ARS Gremo v kino, 16. maj 2019 ― Po velikem uspehu na festivalu v Kalovih Varih film Zgodovina ljubezni zdaj prihaja v Art kino mrežo Slovenije. Po velikem uspehu na festivalu v Kalovih Varih, kjer je prejel nagrado mednarodne žirije za izjemen umetniški dosežek, film Zgodovina ljubezni režiserke in scenaristke Sonje Prosenc prihaja na redni spored izbranih kinematografov Art kino mreže Slovenije. O tem posebnem in zagonetnem filmu se bomo pogovarjali s filmsko kritičarko Tino Poglajen. V nadaljevanju bosta temi dokumentarni portret Andreja Rozmana Roze z naslovom Jaz sem za nič ter glasbeni dokumentarec o zasedbi Tabu s podnaslovom Zgodba za jutri. Povzeli bomo uvodne dneve »festivala festivalov«: iz Cannesa se bo oglasila urednica in poročevalka Ingrid Kovač Brus.
Zvočno sobivanje čebel in človeka

Zvočno sobivanje čebel in človeka

ARS Ars humana, 16. maj 2019 ― Ob svetovnem dnevu čebel Ali bi se ob svetovnem dnevu čebel ob vseh škodljivih dejavnostih in snoveh, ki so proizvod človeške dejavnosti, morali vprašati tudi, kako je s hrupom, ki ga proizvaja človek. Čeprav je dolgo veljalo, da čebele ne slišijo, danes vemo, da čebele zvok zaznavajo. A tisto, kar je optimalno za človeka, ni nujno optimalno za čebele. O zvočnem sobivanju čebele in človeka v pogovoru z dr. Tomijem Trilarjem in dr. Jankom Božičem.
Lucia di Lammermoor

Lucia di Lammermoor

ARS Svet kulture, 16. maj 2019 ― Opera v treh dejanjih Gaetana Donizettija V tokratnem pregledu aktualnega kulturnega dogajanja najprej o obsežni razstavi slovenskega impresionizma v Pragi. Odpravili se bomo na filmski festival v Cannes ter vas povabili na premiero v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer se nocoj obeta premiera romantične opere Lucia di Lammermoor. Vsebinsko se navezuje na temačen zgodovinski roman Walterja Scotta, ki opisuje resnično zgodbo o umoru, ki je v 17. stoletju pretresel Škotsko. Vabljeni k poslušanju!
Glasba med hribi – Marijan Lipovšek

Glasba med hribi – Marijan Lipovšek

ARS Čas, prostor in glasba, 16. maj 2019 ― Med nami so živeli veliki ljudje, velike osebnosti. Med temi je bil tudi glasbenik, ki je svojo ljubezen delil z naravo in glasbo – Marijan Lipovšek. Med nami so živeli veliki ljudje, velike osebnosti. Med temi je bil tudi glasbenik, ki je svojo ljubezen delil z naravo in glasbo – Marijan Lipovšek. Bil je vsestranski umetnik, priznan doma in v tujini.  V oddaji bomo predvajali tale Lipovškova dela: 30 variacij za klavir Voznica, pri klavirju je bil avtor; štiri pesmi iz cikla Pesmi iz mlina; pela je Marjana Lipovšek, pri klavirju je bil skladatelj in Druga suita za godala, igral je godalni orkester Slovenske filharmonije, dirigiral je Samo Hubad. Oddajo »Čas, prostor in glasba« je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič, besedilo je napisal Pavel Mihelčič.
Sardščina – najstarejša hči latinščine

Sardščina – najstarejša hči latinščine

ARS Jezikovni pogovori, 15. maj 2019 ― Sardščina je bila prva med romanskimi jeziki, ki se je odcepila od latinščine in stopila na pot samostojnega razvoja. Sardski jezik oziroma limba sarda, kot mu pravijo domačini, prebivalci drugega največjega otoka v Evropi, je samostojen jezik in ne, kot bi lahko kdo zmotno mislil, dialekt italijanščine. Na to, kakšne so specifike sardščine, do kakšnih odkritij pridemo, ko jo primerjamo z drugimi romanskimi jeziki, kaj je o sardščini mislil znameniti Dante, kakšno jezikovno politiko vodi Italija do tega manjšinskega jezika in o stopnji njegove ogroženosti, bomo med drugim skušali odgovoriti v tokratni oddaji. Sardski jezik nam bo predstavila doc. dr. Agata Šega.
Prostori, ki jih zapuščamo

Prostori, ki jih zapuščamo

ARS Arsov forum, 15. maj 2019 ― Neposredni prenos s festivala 24. Slovenski dnevi knjige V okviru letošnjega festivala Slovenski dnevi knjige je izšla zbirka esejev različnih avtorjev (Mohamad Abdulmonaem, Gabriela Babnik, Esad Babačić, Jan Krmelj, Muanis Sinanović, Dimitrij Rupel), ki skozi besedo tematizirajo izkušnjo zapuščanja prostora, kar se navezuje na osrednji slogan festivala Slovenski dnevi knjige: Prostori, ki jih zapuščamo. Kot je zapisala Gabriela Babnik, programska vodja festivala: “Poraja se torej vprašanje, kako je z nostalgijo do zapuščenega prostora. In kakšen je prostor, v katerega vstopamo? Mar ne gre tu tudi za odpiranje eksistenčnega vprašanja, ki je vprašanje gotovosti in varnosti? Za milijone ljudi po svetu, med njimi pisatelji in pisateljice niso izjeme, bivanje v prostoru, v katerega so bili narojeni, pomeni privilegij. Tu se odpira vprašanje doma: kaj je dom? Še najpomembnejše pri zapuščanju prostorov je to, da ne sugerira le zaziranja v preteklost, pač pa predvsem v prihodnost. V kakšne prostore vstopamo, ko nekaj zapuščamo?” V neposrednem prenosu s festivala pred Moderno galerijo bo Marko Golja v Arsovem forumu gostil pisateljico, literarno kritičarko in prevajalko Gabrijelo Babnik, pisatelja, profesorja sociologije kulture in nekdanjega ministra za zunanje zadeve dr. Dimitrija Rupla ter pesnika, pisatelja in literarnega kritika Muanisa Sinanovića. V primeru močnejšega dežja bo dogodek potekal v dvorani Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN na Tomšičevi ulici.
Prostori, ki jih zapuščamo – 24. Slovenski dnevi knjige

Prostori, ki jih zapuščamo – 24. Slovenski dnevi knjige

ARS Svet kulture, 15. maj 2019 ― Na temo prostora, tako kulturnega kot jezikovnega, so pisali avtorji esejev, zbranih v knjigi, ki je izšla v sklopu festivala. Začel se je festival 24. Slovenski dnevi knjige. V ospredju je knjižni sejem, ki letos prvič poteka na ploščadi pred Moderno galerijo v Ljubljani. V oddaji bomo poročali tudi s filmskega festivala v Cannesu, napovedali bomo premiero predstave Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa, ki bo drevi v SNG Nova Gorica in Festival performansa, umetniški odziv na spletne komentarje in sovražni govor, ki so se lani pojavili ob podelitvi nagrad Prešernovega sklada Simoni Semenič in Maji Smrekar, ki bo potekal na Novi pošti in na drugih lokacijah po Ljubljani.
Astor Piazzolla

Astor Piazzolla

ARS Skladatelj tedna, 14. maj 2019 ― 5. oddaja, ponovitev Slišali bomo posnetke petih tangov Astorja Piazzolle – La Primera palabra, No Quiero otro, Pequena cancioni para Matilde, Violetas Populares in El gordo triste – v izvedbi pevke Amelite Baltar. S tem bo končana zadnja oddaja tokratnega cikla Skladatelj tedna, ki smo ga posvetili eni od najpomembnejših glasbenih osebnosti v Južni Ameriki, glasbenemu revolucionarju na področju argentinskega tanga Astorju Piazzolli.
Astor Piazzolla

Astor Piazzolla

ARS Skladatelj tedna, 14. maj 2019 ― 4. oddaja, ponovitev Spremljali bomo predzadnjo oddajo iz cikla Skladatelj tedna, ki ga tokrat posvečamo argentinskemu skladatelju Astorju Piazzolli. Pred nami so komorna dela, ki jih je napisal v svojem zadnjem skladateljskem obdobju – v osemdesetih letih. Takrat si je lahko zaradi finančne preskrbljenosti privoščil popolno avtonomnost in svobodo pri pisanju glasbe. To si je zagotovil predvsem s turnejami po svetu s svojimi komornimi zasedbami.
Astor Piazzolla

Astor Piazzolla

ARS Skladatelj tedna, 14. maj 2019 ― 3. oddaja, ponovitev Pred nami je tretja oddaja iz cikla Skladatelj tedna, ki ga tokrat posvečamo argentinskemu skladatelju, bandoneonistu, umetniškemu vodji in aranžerju Astorju Piazzolli. V prejšnjih oddajah smo se ustavljali ob pomembnih letnicah, ki so zaznamovale skladateljevo življenje: od njegovih prvih učnih ur na bandoneonu in koncertiranja z različnimi tango orkestri, do odhoda v Buenos Aires pri 17 letih, kjer je postal aranžer takrat enega najboljših tango orkestrov pod vodstvom bandoneonista Anibala Troifa, ter do njegovega dolgoletnega študija pri argentinskem skladatelju Albertu Ginasteru in pianistu Raulu Spivaku, pri katerih se je poglabljal v partiture velikih skladateljskih imen 20. stoletja – Stravinskega, Bartoka, Ravela. V petdesetih letih je Piazzolla razvil svoj stil tango nuevo, edinstven način komponiranja, ki združuje elemente argentinskega tanga, jazza in klasične glasbe. Ker tega na začetku ni najbolje sprejelo argentinsko občinstvo (primer tega je premiera njegovega simfoničnega dela Buenos Aires iz leta 1953), se je ob prihodu v Pariz, kjer je študiral pod mentorstvom Nadje Boulanger, odločil za prekinitev pisanja tanga ter se posvetil le klasični glasbi. To ni bilo edino takšno skladateljevo obdobje, v katerem je v negotovosti skušal opustiti svoje edinstvene in inovativne ideje o tangu.
Astor Piazzolla

Astor Piazzolla

ARS Skladatelj tedna, 14. maj 2019 ― 2. oddaja, ponovitev Pred nami je nov cikel oddaj Skladatelj tedna. Tokrat nas poti vodijo v Argentino, k tangu in virtuozom na bandoneonu. V petih oddajah vam bomo predstavili življenje in delo skladatelja, bandoneonista, aranžerja in umetniškega vodje številnih komornih zasedb Astorja Piazzolle.
Hamlet: biti ali ne biti

Hamlet: biti ali ne biti

ARS Svet kulture, 14. maj 2019 ― Njegovo figuro so sinoči v Cankarjevem domu pretresli trije filozofi: Slavoj Žižek, Mladen Dolar in Andrew Cutrofello. Mogočna stavba na robu ljubljanskega Tivolija, nekoliko skrita med drevesi, Švicarija, ima zelo razgibano življenjsko zgodbo, ki jih boste nocoj, nekaj minut pred deveto zvečer, lahko sledili na Televiziji Slovenija, saj bo na 1. Programu predvajan dokumentarni film s preprostim naslovom Švicarija režiserja Amirja Muratovića. Premierno pa ne bo nocoj predvajan le kulturno zgodovinski portret neke hiše, ampak tudi zanimiv portret ustvarjalca Andreja Rozmana Roze, v okviru večera Društva slovenskih režiserjev bodo namreč predvajali dokumentarni film Jaz sem za nič scenarista in režiserja Borisa Petkoviča, ki je beležil znane pridige Rozmanovih Odmaševanj. V oddaji Svet kulture po 16. uri bomo nekaj več zvedeli o različnih pogledih na lik Hamleta, o katerem se je sinoči razpravljalo v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Astor Piazzolla

Astor Piazzolla

ARS Skladatelj tedna, 14. maj 2019 ― 2. oddaja, ponovitev V žarišču cikla Skladatelj tedna je tokrat Astor Piazzolla. V današnji oddaji vam predstavljamo njegova življenje in delo. V včerajšnji oddaji smo govorili o njegovih študijskih letih in razvoju sloga tango nuevo, ki je pomembno zaznamoval glasbeno zgodovino in vplival na marsikaterega skladatelja. Piazzolla je na svojevrsten način združil tradicijo argentinskega tanga, jazz in klasično glasbo. Kot otrok je zgodaj začel igrati na bandoneon in nastopal v različnih tango orkestrih, hkrati je poslušal veliko jazz in klasične glasbe.
Agata Tomažič: Slovenija med Kazahstanom in Kašmirjem

Agata Tomažič: Slovenija med Kazahstanom in Kašmirjem

ARS Esej na radiu, 14. maj 2019 ― Agata Tomažič je prispevek objavila na spletnem naslovu LUD Literatura marca 2019 Novinarka, prevajalka in pisateljica Agata Tomažič je izdala več knjig: zbirko kratkih zgodb z naslovom Česar ne moreš povedati frizerki, izbor reportaž Zakaj potujete v take dežele in roman Tik pod nebom. Na spletni strani LUD Literatura je več njenih besedil, v oddaji pa lahko poslušate enega izmed njih: Slovenija med Kazahstanom in Kašmirjem. Objavljen je bil na spletnem naslovu LUD Literatura marca 2019. Besedilo bereta Mateja Perpar in Ivan Lotrič, bogatijo pa ga odlomki iz glasbene slike V stepah Srednje Azije Aleksandra Borodina v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom dirigenta Marka Muniha. Oblikovalec zvoka je bil Vojko Frelih, urednika oddaje pa sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.
še novic