Novice

radio

Jela Krečič: Knjiga drugih

Jela Krečič: Knjiga drugih

ARS Izšlo je, 13. maj 2019 ― Pisateljica pripoveduje o svojem drugem romanu. Pisateljica, novinarka in urednica Jela Krečič se je s svojim drugim romanom Knjiga drugih uvrstila med deseterico, ki se poteguje za nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta. V romanu je ustvarila bogato galerijo človeških likov, ki jih sicer povezuje knjiga, ki potuje od enega do drugega, predvsem pa njihov poskus (za)živeti polno življenje. Avtorica je v roman vpisala vrsto kulturnih referenc, ki bralcu približajo posamezne romaneskne like. In čeprav je romanesknih likov pet, šest in morda še več, ni dvoma, da je avtorica z romanom izpisala tudi svoje osebno razumevanje in videnje sveta, celo vrednotenje. Več o romanu je povedala v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je. Vabljeni k poslušanju.
Zanimivi časi

Zanimivi časi

ARS Svet kulture, 13. maj 2019 ― Nestanovitno obdobje, v katerem živimo, se odraža tudi na 58. beneškem umetnostnem bienalu Nestanovitno obdobje, v katerem živimo, se odraža tudi na 58. beneškem umetnostnem bienalu, ki zanimive čase jemlje za izhodišče. Med nacionalnimi paviljoni je tudi projekt Marka Peljhana, katerega osrčje sta zahodni nacionalizem in kolonializem. V oddaji Svet kulture po 16.uri sicer več o nagradah bienala, podali pa se bomo tudi na Wiener Festwochen.
Marjan Gumilar

Marjan Gumilar

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 13. maj 2019 ― V Mestni galeriji v Ljubljani se s pregledno razstavo del naslovljeno „Cuts“ predstavlja Marjan Gumilar V Mestni galeriji v Ljubljani se s pregledno razstavo del naslovljeno „Cuts“ predstavlja Marjan Gumilar, akademski slikar, ki ga tokrat gostimo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom. Gumilar velja za enega naših najprepričljivejših raziskovalcev možnosti slike z izhodišči v izkušnji modernistične abstrakcije, ki si vprašanja o statusu slike zastavlja skozi vpetost v tukaj in zdaj. Med letoma 1976–80 je študiral na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, nato pa slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost, Univerze v Ljubljani. Študijsko je nekajkrat potoval v Pariz, ter bival tudi v New Yorku. Ob avtorskem delu od leta 2007 deluje kot profesor na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj, nazadnje pred dvema letoma nagrado Riharda Jakopiča za življenjsko delo. Z njim se je o njegovi ustvarjalni poti pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.
V spomin Hubertu Bergantu

V spomin Hubertu Bergantu

ARS Obiski kraljice, 13. maj 2019 ― Dolga leta je bil vodilni slovenski orgelski pedagog. Letos mineva 20 let od smrti slovenskega organista, pianista in pedagoga Huberta Berganta. Dolga leta je bil vodilni slovenski orgelski pedagog – poučeval je na Akademiji za glasbo, koncertiral je doma in v tujini, sodeloval je tudi pri izgradnji orgel v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Doktor Glas – že stoletje eden najbolj razvpitih švedskih romanov

Doktor Glas – že stoletje eden najbolj razvpitih švedskih romanov

ARS Ars humana, 13. maj 2019 ― »Zdravnik mora biti bodisi človekoljub bodisi častihlepnež.« Doktor Glas, roman švedskega ustvarjalca Hjalmarja Söderberga, je eden prvih modernih švedskih romanov, v katerem ni moralnega vrednotenja. Izšel je med novembrom in decembrom leta 1905, ob koncu tega leta pa je knjiga doživela že ponatis. Danes, dobrih 100 let pozneje, Doktor Glas velja za enega najslavnejših in najbolj razvpitih švedskih romanov 20. stoletja. V slovenščino ga je prevedla dr. Nada Grošelj, ki ga v oddaji podrobneje predstavi, predvajani pa bodo tudi odlomki iz knjige.
Miha Avanzo Rorschach / Otto Tolnai: Kratki rezi

Miha Avanzo Rorschach / Otto Tolnai: Kratki rezi

ARS S knjižnega trga, 13. maj 2019 ― Assia Djebar: Alžirske ženske / Bojana Daneu Don: Begunec nikdar V oddaji S knjižnega trga bomo najprej ocenili pesniško zbirko Mihe Avanza Rorschach, nato pa se bomo posvetili še izboru poezije Otta Tolnaija v knjigi Kratki rezi, kratki prozi Assie Djebar Alžirske ženske in pričevanjskemu delu Bojane Daneu Don Begunec nikdar. Recenzije so napisali Peter Semolič, Stanislava Chrobáková Repar, Gabriela Babnik in Iztok Ilich.
De facto (pojdi s seboj)

De facto (pojdi s seboj)

ARS Oder, 13. maj 2019 ― Koncertni performans Novo sodelovanje, nov duet, ki ga plesalka in koreografinja Leja Jurišić tokrat ustvarja s skladateljem in multiinstrumentalistom Milkom Lazarjem, je z naslovom De facto (pojdi s seboj), zaživel na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma. Odrsko sobivanje dveh izrazitih umetniških individualistov prinaša odkrivanje nepredvidljive izrazne potence, kjer na presečišču giba in zvoka vznika predstava, ki jo avtorja povzemata kot iskanje sledi do resnice sodobnega človeka. Več v pogovoru z Lejo Jurišić in Milkom Lazarjem, vabimo vas k poslušanju!
Marjan Gumilar – Cuts

Marjan Gumilar – Cuts

ARS Likovni odmevi, 11. maj 2019 ― Pregledna razstava v Mestni galeriji v Ljubljani V Mestni galeriji v Ljubljani je na ogled pregledna razstava slik Marjana Gumilarja z naslovom »Cuts«. Kot je zapisala kustosinja Mateja Podlesnik so se pri konceptualni zasnovi razstave osredotočili na problematiziranje enega od Gumilarjevih bistvenih elementov v procesu gradnje slikovnega polja  – pojma reza, ki je bil vpet že v njegove zgodnje kolaže in je postal ključna metoda pri ustvarjanju njegovih novih del. O razstavi in njegovem ustvarjanju  se bo v oddaji Likovni odmevi z Marjanom Gumilarjem pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. Razstava bo odprta do 2. junija.
De facto (pojdi s seboj)

De facto (pojdi s seboj)

ARS Svet kulture, 10. maj 2019 ― Napovedujemo performans Milka Lazarja in Leje Jurišić V koncertnem performansu De facto (pojdi s seboj) srečevanje glasbenika Milka Lazarja in plesalke, koreografinje Leje Jurišić spodbuja hibridno eksperimentalno delo. Koncertni performans z naslovom De facto (pojdi s seboj) bo na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma premierno zaživel v nedeljo, 12. maja. Odrsko sobivanje dveh izrazitih umetniških individualistov prinaša odkrivanje nepredvidljive izrazne potence, kjer na presečišču giba in zvoka vznika predstava, ki jo avtorja povzemata kot iskanje sledi do resnice sodobnega človeka. Danes v oddaji bomo počastili tudi Cankarjev rojstni dan in se dotaknili pestrega koncertnega dogajanja. Vabljeni k poslušanju!
58. mednarodni umetnostni bienale

58. mednarodni umetnostni bienale

ARS Kulturna panorama, 10. maj 2019 ― Svetovna razstava z naslovom May you live in interesting times tokrat poteka pod umetniškim vodstvom Ralpha Rugoffa. Prve vtise z bienala bo z nami delila naša sodelavka Aleksandra Saška Gruden, ki si je razstavo že ogledala. Spregovorila bo tudi o projektu slovenskega predstavnika Marka Peljhana. Nadaljevali bomo s predstavitvijo projekta Likovni svet Alenke Gerlovič, ki vključuje sedem razstav priznane slikarke ob stoletnici njenega rojstva. Novo medinstitucionalno razstavo z naslovom Afrika treh muzejev so pripravili trije slovenski muzeji, ki hranijo predmete z različnih koncev afriškega kontinenta. V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled razstava z naslovom Častni meščani mesta Ljubljana. Govor bo tudi o nagradah. Prejšnji teden so podelili konservatorske nagrade in priznanja. Ob koncu oddaje bomo napovedali še Festival neodvisnih uprizoritvenih umetnosti Prestopi.
Prlekija

Prlekija

ARS Za en bokal muzike, 10. maj 2019 ― Tokrat bomo slišali prleške ljudske pevce in godce na posnetku iz leta 1966. V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali prleške ljudske pevce in godce na posnetkih iz oddaje, ki je bila posneta daljnega leta 1966. Vabljeni k poslušanju zanimivih starejših arhivskih posnetkov, kot jih je za predstavitev teh krajev izbral pesnik Kajetan Kovič.
50 let Radia Študent

50 let Radia Študent

ARS Svet kulture, 9. maj 2019 ― Prvič se je oglasil leta 1969 iz kleti študentskega doma VIII v Rožni dolini Radio Študent že vse od svojih začetkov stremi k izvirnemu podajanju kritične misli ter poslušalcem odstira nova obzorja. Petdeset let oddajanja bodo proslavili danes z velikim koncertom v Kinu Šiška. V oddaji poročamo tudi o nekaterih knjižnih novostih ter vas vabimo na Mesec mode v muzeju, ki se danes začenja v Mariboru.
Glasbena skrinjica – Radio

Glasbena skrinjica – Radio

ARS Čas, prostor in glasba, 9. maj 2019 ― Radio je dragocena glasbena skrinjica, ki poslušalcem posreduje tudi tista drobna glasbena dela, ki jih s koncertnega odra skoraj nikoli ne slišimo. Radio je dragocena glasbena skrinjica, ki poslušalcem posreduje tudi tista drobna glasbena dela, ki jih s koncertnega odra skoraj nikoli ne slišimo. Pogosto jih uvrstimo prav v oddajo »Čas, prostor in glasba«. V ponovljeni oddaji bomo predvajali: Glasbeno skrinjico Anatolija Ljadova, Valček – scherzo Petra Iljiča Čajkovskega, Sonatino za klavir v C-duru Marjana Kozine, tango Hora cero Astorja Piazzolle in odlomke iz prve jazz-opere »Jonny svira« Ernsta Křeneka. Igrali bodo: Škotski nacionalni orkester, dirigent je bil Neeme Järvi, violinistka Midori in Londonski simfonični orkester, ki ga je vodil Leonard Slatkin, pianist Hinko Haas, Novi tango sekstet, v njem je igral tudi skladatelj Astor Piazzolla  in  Orkester Gewandhaus iz Leipziga s solisti, dirigent je bil Lothar Zagrosek. Oddajo »Čas, prostor in glasba« – prvič je bila na sporedu 28. marca leta 2012,  je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič, besedilo je napisal Pavel Mihelčič.
Drobci od obdobja nastanka RŠ pred 50 leti

Drobci od obdobja nastanka RŠ pred 50 leti

ARS Arsov forum, 8. maj 2019 ― Radio Študent je nastajal in nastal kot medij dozorevanja generacij z gverilsko intelektualno in spominom na zmagovito vojaško izkušnjo starejše generacije 9. maja 1969, pred pol stoletja, je bil kot nekakšen rezultat študentskega gibanja l.68 (z dodatkom-igrišče za mini golf) in angažiranih političnih praks študentske organizacije ljubljanske univerze ustanovljen Radio Študent, čisto posebne vrste radijska postaja. V kakšnem obdobju je nastal, kaj je oddajal in sporočal v tukajšni prostor, in kako ga je sooblikoval, v pogovoru pripoveduje tedanji član Univerzitetne konference Zveze komunistov Univerze v Ljubljani,  filozof in matematik dr. Andrej Ule, dolgoletni redni profesor za analizično filozofijo in teorijo znanosti na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v pokoju.
Čista zloba, Ben se vrača, Stoletje sanj, Oberhausen, Cannes

Čista zloba, Ben se vrača, Stoletje sanj, Oberhausen, Cannes

ARS Gremo v kino, 8. maj 2019 ― Ocenjujemo filma Čista zloba in Ben se vrača, režiser Ven Jemeršić govori o filmu Stoletje sanj, poročamo o festivalu kratkega filma v Oberhausnu in o filmskem festivalu v Cannesu V oddaji Gremo v kino bomo ocenili filma Čista zloba o serijskem morilcu Tedu Bundyju in Ben se vrača o preizkušnji matere, ki se mora soočiti s posledicami sinove odvisnosti od drog. Režiser Ven Jemeršić bo spregovoril o nastanku Stoletja sanj – filma o izumitelju Petru Florjančiču. V oddaji bomo poleg tega poročali o pravkar minulem mednarodnem festivalu kratkega filma v Oberhausnu in o tem, kaj se obeta na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu. Vabljeni k poslušanju!
Prekmurski jezik med knjižno normo in narečjem

Prekmurski jezik med knjižno normo in narečjem

ARS Jezikovni pogovori, 8. maj 2019 ― Kaj dela prekmurščino za več kot le narečje in kako jo razumejo in dojemajo zahodneje od Prekmurja? Prekmurščina je bila do pomladi narodov v 19. stoletju vzporedni knjižni jezik. Verjetno je ta jezikovna zgodovina podlaga samozavesti Prekmurcev, da svoj jezik in narečje »dojemajo zelo čustveno« in so ponosni, »da gučijo« v njem. Kaj dela prekmurščino za več kot le narečje in kako jo razumejo in dojemajo zahodneje od Prekmurja? Gost bo prof. dr. Marko Jesenšek, avtor monografije Prekmurski jezik med knjižno normo in narečjem. Oddaja je del radijskega programa v letu 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Marko Peljhan na 58. beneškem bienalu

Marko Peljhan na 58. beneškem bienalu

ARS Svet kulture, 8. maj 2019 ― V projektu Here We Go Again...System 317 umetnik podaja konkretne fizične in praktično izvedljive rešitve za določene probleme v družbi. V soboto bo svoja vrata odprl 58. mednarodni umetnostni bienale. Svetovna razstava z naslovom May you live in interesting times tokrat poteka pod umetniškim vodstvom Ralpha Rugoffa, direktorja londonske galerije Hayward. V sklopu predogledov bienala pa bodo danes v Arzenalu odprli slovenski paviljon. Več v oddaji Svet kulture, v kateri poročamo tudi o novomeških likovnih dnevih in razstavi Častni meščani mesta Ljubljana.
še novic