Kino Otok, Naj se rola, Preporod, Požiganje, To še spijemo pa gremo

ARS Gremo v kino, 6. junij 2019 ― Ocenjujemo filme Preporod, Požiganje in To še spijemo pa gremo, poročamo o festivalu Kino Otok in napovedujemo festival Naj se rola V oddaji Gremo v kino bomo poročali o dogajanju na festivalu Kino Otok in o tem, kaj ponuja nov festival glasbenega filma Naj se rola. Poleg tega bomo ocenili filme Preporod Paula Schraderja, Požiganje, ki je posnet po kratki zgodbi Harukija Murakamija, in To še spijemo pa gremo s Salmo Hayek in Alecom Baldwinom v glavnih vlogah. Vabljeni k poslušanju!

Kino Otok, petnajstič

ARS Svet kulture, 6. junij 2019 ― Na festivalu bo poudarek na filmih, ki prevprašujejo čas, v katerem živimo, se sprašujejo o tem, kakšna bo prihodnost in se v isti sapi opirajo na preteklost, tudi preteklost samega festivala. Po sinočnji projekciji presenečenja se danes s slavnostnim odprtjem začenja program 15. mednarodnega filmskega festivala Kino Otok. Na njem bodo po besedah selektorice programa Varje Močnik filmi, ki prevprašujejo čas, v katerem živimo, se sprašujejo o tem, kakšna bo prihodnost in se v isti sapi opirajo na preteklost, tudi preteklost samega festivala. Danes v oddaji tudi o novih romanih Mihe Mazzinija in Sebastijana Preglja, ki sta pravkar izšla pri novomeški Gogi, ter o tradicionalni razstavi študentskih del ob zaključku študijskega leta Od hiše do mesta na Fakulteti za arhitekturo.

Schindlerjev seznam

ARS Filmska glasba, 6. junij 2019 ― Spielbergov znameniti, čustveno pretresljivi, vizualno omamni in osupljivi film, je dobil kar dvanajst nominacij za oskarja, odnesel pa je sedem zlatih kipcev. Schindlerjev seznam, Spielbergov znameniti, čustveno pretresljivi, vizualno omamni in osupljivi film, je dobil kar dvanajst nominacij za oskarja, odnesel pa je sedem zlatih kipcev – med drugim za najboljši film, režijo, prirejeni scenarij, glasbo, montažo filma in kinematografijo. Film je bil skoraj v celoti posnet na Poljskem, sneman pa je v črno-beli tehniki.

Arthur Bliss. Poznate to ime?

ARS Čas, prostor in glasba, 6. junij 2019 ― Veliko je dobrih skladateljev, tudi takšnih, ki jih slabo poznamo. Veliko je dobrih skladateljev, tudi takšnih, ki jih slabo poznamo. Med njimi je zagotovo Arthur Bliss. Poznate to ime?, smo se vprašali v današnji oddaji »Čas, prostor in glasba«. Predvajali bomo skladbe Arthurja Blissa: Himna Apolonu, Koncert za violončelo in orkester in prizor za alt in orkester Očarljivka. Vsa dela bo izvajal Simfonični orkester iz Ulstra, ki mu bo dirigiral Vernon Handley, solista bosta violončelist Raphael Wallfisch in altistka Linda Finnie. Oddajo »Čas, prostor in glasba« je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič, besedilo je napisal Pavel Mihelčič.

Nadpovprečni po številu študentov, podpovprečni po kakovosti visokošolskih zavodov

ARS Arsov forum, 5. junij 2019 ― Imamo največji delež mladih, ki se pri 20-ih izobražujejo, več kot dve tretjini visokošolskih zavodov pa so podpovprečni Slovenija ima izmed članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj največji delež mladih, ki se pri 20-ih izobražujejo. Naši študenti imajo tudi najdaljše obdobje študija do prve diplome, kar 5,7 leta; pri Britancih, Dancih in Avstrijcih je ta čas pol krajši. Slovenija ima trikrat več visokošolskih zavodov na milijon prebivalcev kot Nemčija. Več kot dve tretjini naših visokošolskih zavodov se uvršča pod povprečje na mednarodnih lestvicah kakovosti, na primer v Avstriji le petina. Kam vodi takšen razvoj visokega šolstva pri nas? Kaj to pomeni za kakovost znanja diplomantov in njihove zaposlitve? V oddaji sodelujejo direktor Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu dr. Franci Demšar, dekan Pedagoške fakultete v Ljubljani dr. Janez Vogrinc in dr. Srečko Zakrajšek z Inštituta in akademije za multimedije.

Linije in transparence

ARS Svet kulture, 5. junij 2019 ― Na kratko tudi o 14. Praškem kvadrienalu in letošnjem 34. mednarodnem literarnem festivalu Vilenica Med vsebinami današnje oddaje omenimo razstavo o življenju in delu slikarja in scenografa Maksa Kavčiča, razstavo Linije in transparence, Milene Gregorčič, nagrajenke letošnjega Majskega salona in prispevek o Praškem kvadrienalu scenskega oblikovanja in prostora, na katerem se Slovenija predstavlja že sedmič, na kratko pa še o letošnji Vilenici, 34. mednarodnemu festivalu, ki bo povezal književnike iz 15 držav in se posvetil avtobiografskemu pisanju.

Kritika črnskega uma

ARS Svet kulture, 4. junij 2019 ― Filozofsko delo postavlja pod vprašaj osrednje misli zahodnega sveta V oddaji Svet kulture bomo predstavili najnovejše knjižne izdaje s področja filozofije in likovne teorije. Pri Filozofskem inštitutu ZRC SAZU je izšlo delo Kritika črnskega uma v Kamerunu rojenega avtorja Achilla Mbembeja. Gre za enega najprodornejših teoretikov globalnega kapitalističnega neoliberalnega sveta. Jožef Muhovič, slovenski slikar, grafik in likovni teoretik se podpisuje pod knjigo z naslovom Vidno in nevidno; Uvod v formalno likovno analizo. Oddajo bomo obarvali tudi z glasbo. Simfonični orkester RTV Slovenija nocoj vabi še na zadnji koncert iz cikla Kromatika.

Stoletje Hlapcev

ARS Oder, 4. junij 2019 ― »Cankarjevi liki so še vedno živi in zanimivi za vsakega igralca, ki se z njimi sreča.« 31. maja 1909 so v Slovenskem gledališču v Trstu krstno uprizorili dramo Ivana Cankarja Hlapci. Na dan stote obletnice je Slovenski gledališki inštitut izdal zbornik z naslovom Stoletje Hlapcev, zbirko razprav, pogledov na različne uprizoritvene vidike in režijskih zapisov. Namen publikacije je osvetliti zgodovino uprizarjanja Hlapcev, ki so poleg Cankarjeve komedije Za narodov Blagor njegovo najbolj pogosto uprizarjano dramsko delo. Knjigo otvarja prispevek Roka Andresa, z naslovom Sto let kritiške recepcije Cankarjevih Hlapcev, in to je tema današnje oddaje, v kateri se bomo z Rokom Andresom pogovarjali, pogovoru po dodali odlomke iz njegove študije. Vabimo vas k poslušanju!

Miloš Mikeln: Pisateljske izkušnje s politiko

ARS Esej na radiu, 4. junij 2019 ― Pisatelj, novinar, režiser in prevajalec Miloš Mikeln je avtor predvsem satiričnih, humornih in dokumentarističnih del. Pisatelj, novinar, režiser in prevajalec Miloš Mikeln je avtor predvsem satiričnih, humornih in dokumentarističnih del. V oddaji boste slišali njegov esej Pisateljske izkušnje s politiko, napisan na povabilo nemške hessenške radijske postaje za serijo ob prelomu stoletja. Bereta ga napovedovalca Alenka Resman in Matjaž Romih. Glasbeni vrinki so odlomki iz Sonate za violino in klavir št. 4 Milka Lazarja v izvedbi skladatelja samega in violinista Vasilija Meljnikova; oddajo je zvočno oblikoval Janez Ahlin, urednika pa sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.

Ustvarjanje Jožeta Plečnika na Brionih

ARS Svet kulture, 3. junij 2019 ― Razstava je nastala v sodelovanju Plečnikove hiše v Ljubljani ter Rokopisnega oddelka NUK, ki je pridobil dragoceno donacijo Lojzeta Gostiše. Predstavili bomo razstavo o arhitektu Jožetu Plečniku, ki so jo v petek odprli na Brionih, ter izbrane knjižne novosti z razstave Bologna po Bologni. Vabljeni k poslušanju!

Binkoštna orgelska glasba

ARS Obiski kraljice, 3. junij 2019 ― Na binkošti bo zazvenela glasba skladateljev, ki so ustvarjali na binkoštne melodije – to sta predvsem himni Veni, Creator Spiritus in Veni, Sancte Spiritus. Na binkošti bo zazvenela glasba skladateljev, ki so ustvarjali na binkoštne melodije – to sta predvsem himni Veni, Creator Spiritus in Veni, Sancte Spiritus. Protestantski avtorji pa so seveda svoje binkoštno obarvane orgelske kompozicije zasnovali na protestantskih koralih, primernih in namenjenih za ta dan.

Bogdan Čobal

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 3. junij 2019 ― To pomlad je Glazerjevo nagrado za življenjsko delo – nagrado podeljuje Mestna občina Maribor – prejel slikar Bogdan Čobal. To pomlad je Glazerjevo nagrado za življenjsko delo – nagrado podeljuje Mestna občina Maribor – prejel slikar Bogdan Čobal. Rodil se je leta 1942, leta 1967 je na slikarskem oddelku ljubljanske Akademije za likovno umetnost diplomiral pri Maksimu Sedeju. Slišali boste arhivski pogovor, v katerem je leta 1999 Bogdan Čobal iskrivo razmišljal o ustvarjanju – svojem in nasploh.

Dušan Merc: Slepe miši

ARS Izšlo je, 3. junij 2019 ― Dušan Merc v svojem novem romanu Slepe miši sega v čas totalitarnega jugoslovanskega režima, v obdobje montiranih sodnih procesov in nedolžnih žrtev. Dušan Merc v svojem novem romanu Slepe miši sega v čas totalitarnega jugoslovanskega režima, v obdobje montiranih sodnih procesov in nedolžnih žrtev. Njegovo zanimanje je usmerjeno k posamezniku, malemu, previdnemu človeku, ki se, kot pravi sam, ne počuti kot žrtev, se pa počuti kot izdajalec svoje vesti. Kako sistem, utemeljen na nadzoru in ustrahovanju, sistem, ki določa vsa področja posameznikovega življenja, vpliva na našo identiteto? O tem in drugih vprašanjih bo Dušan Merc razmišljal v pogovoru s Tino Kozin.

Mojca Širok: Pogodba / Milan Novak: Globina strahu

ARS S knjižnega trga, 3. junij 2019 ― Isaak Babelj: Zgodbe iz Odese / Boštjan Narat: Podaja v prazno V današnji oddaji nas čakajo roman Mojce Širok Pogodba, pesniška zbirka Milana Novaka Globina strahu, zbirka kratke proze Isaaka Bablja Zgodbe iz Odese in zbirka esejev Boštjana Narata Podaja v prazno. Recenzije so napisali Katarina Mahnič, Andrej Lutman, Drago Bajt in Tonja Jelen.

Ilustratorka Marlenka Stupica

ARS Likovni odmevi, 1. junij 2019 ― Prejemnica Župančičeve nagrade za življenjsko delo Župančičevo nagrado za življenjsko delo je letos prejela slikarka Marlenka Stupica, ki je vse svoje ustvarjanje posvetila ilustraciji in močno vplivala k uveljavitvi te likovne zvrsti pri nas. Pri svojem delu si je zastavila najvišja slikarska merila, ki jih prepoznamo v sodobnosti in zdržijo primerjave z vzorniki iz zgodovine. Ilustrirala je vse znamenite pravljice od bratov Grimm do Andersena, pa tudi dela domačih avtorjev od Otona Župančiča do Ele Peroci. Rodovi slovenskih otrok so odraščali in še odraščajo ob njenih podobah iz Ostržka, Trnjulčice, Mehurčkov, Pike Nogavičke in drugih knjig.Njeno ilustratorsko delo z ambiciozno zasnovo, slikarsko bravuro in bogatim registrom občutij in trdno zgradbo ob hkratni pozornosti do detajlov najbolje zaznamujemo s pojmom knjižno slikarstvo. Tako so zapisali v utemeljitvi Prešernove nagrade leta 2013. Takrat se je z Marlenko Stupica o njenem življenju in ustvarjanju pogovarjala Maja Žel-Nolda in pogovor bomo ob prejemu Župančičeve nagrade v oddaji Likovni odmevi ponovili.

Novice

radio