Goriške Glasbe sveta in Šaleški akademski zbor

ARS Svet kulture, 31. maj 2019 ― Z nastopom seksteta trobentača Enrica Rave se bo v nedeljo v goriškem Avditoriju začel etno in jazz festival Glasbe sveta. Predstavili bomo goriški festival Glasbe sveta, ki se bo začel v nedeljo, ter jutrišnji praznični koncert Šaleškega akademskega zbora. Objavili bomo komentar iz zamejstva: Marij Čuk je obiskal 15. zgodovinsko srečanje pod imenom Estoria oziroma Jezgodovina.

Nāgārjuna in njegovi Temeljni verzi o srednji poti

ARS Ars humana, 31. maj 2019 ― Ob prevodu temeljnega dela budističnega filozofa V knjižni zbirki KUD Logos je kot petinšestdeseta knjiga izšlo delo Temeljni verzi o srednji poti indijskega filozofa Nāgārjune. Delo so poslovenili Ana Bajželj, Sebastjan Vörös in Gašper Kvartič, spremno besedo sta napisala prvoomenjena prevajalca. V spremni besedi sta orisala osnove Budovega nauka, nato Nāgārjunovo življenje in nekatere najpomembnejše elemente njegove »filozofije praznine«, ki sta jo tudi interpretirala z naslonitvijo na francoskega zgodovinarja filozofije Pierra Hadota – ta poudarja, da moramo filozofska »besedila vpeti v živeto prakso, iz katere izhajajo.« Več o Nāgārjuni in bivanjsko-idejnem ozadju njegovih Temeljnih verzov o srednji poti bosta v oddaji Ars humana povedala dr. Nina Petek in dr. Sebastjan Vörös, slišali pa bomo tudi izjavo dr. Ane Bajželj.

Nov predsednik DSP Dušan Merc

ARS Kulturna panorama, 31. maj 2019 ― Nekaj minut namenjamo tudi 15. bralnemu festivalu Knjižnica pod krošnjami. V današnji oddaji boste najprej slišali o načrtih novega predsednika Društva slovenskih pisateljev Dušana Merca. Napovedali bomo festival Mesto knjige, ki se začenja v Novi Gorici. Opozorili bomo na eno od razstav fotografij Wilhelma Heiligerja, ki je na ogled v Pilonovi galeriji v Ajdovščini. Spomnili bomo na stoletnico prve uprizoritve Cankarjevih Hlapcev, ki so jo v Slovenskem gledališkem inštitutu zaznamovali z izidom zbornika. Nekaj minut bomo namenili letošnji prejemnici Lavrinove diplome Darji Betocchi, ki so jo pri Društvu slovenskih književnih prevajalcev nagradili za pomemben prispevek na področju posredovanja slovenske književnosti v druge jezikovne kulture. Omenili bomo še gostujočo razstavo Posavskega muzeja Brežice v Muzeju Krško. Razstavo z naslovom Franjo in Iva Stiplovšek: razvoj muzealstva v Posavju so pripravili ob 120 – letnici rojstva Franja Stiplovška in kot uvod v obeležitev 70-letnice Posavskega muzeja Brežice. Zadnjih nekaj minut pa bomo namenili tudi 15. bralnemu festivalu Knjižnica pod krošnjami.

Davorin Hostnik, tkalec slovensko-ruskega prijateljstva

ARS Jezikovni pogovori, 31. maj 2019 ― Ob obisku ruskega zunanjega ministra v Sloveniji Sergeja Lavrova so mu v Šmartnem pri Litiji odkrili spomenik Ob obisku ruskega zunanjega ministra v Sloveniji Sergeja Lavrova so v Šmartnem pri Litiji odkrili spomenik Davorinu Hostniku, avtorju prvega rusko-slovenskega in slovensko-ruskega slovarja ter druge slovnice ruskega jezika za Slovence. Čeprav je dvojezični slovar z današnjega jezikoslovnega vidika pomanjkljiv, je vendarle edinstven, saj je Hostnik z njim oral ledino in še danes navdušuje z živim in pragmatičnim pristopom, ki želi Slovencu olajšati učenje ruskega jezika in spoznavanje ruske kulture. Gostja oddaje je prof. dr. Aleksandra Derganc z Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.

Haloze

ARS Za en bokal muzike, 31. maj 2019 ― Slišali bomo posnetke iz časov, ko je etnomuzikološka stroka Haloze na novo odkrivala. V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali posnetke iz časov, ko je etnomuzikološka stroka Haloze na novo odkrivala. Razlog za takrat sveže navdušenje je bil predvsem starinski način petja, še posebej t.i. petje na tretko… To in še marsikaj bomo slišali na posnetkih iz petdesetih in šestdesetih let, ki sta jih pred skoraj natančno petdesetimi leti na radiu predstavila avtor Valens Vodušek in urednica Zmaga Kumer.

15. bralni festival Knjižnica pod krošnjami

ARS Svet kulture, 30. maj 2019 ― Brezplačno branje, listanje in uživanje v 15-ih krajih po Sloveniji Danes se je v Ljubljani uradno začel 15. bralni festival Knjižnica pod krošnjami, vendar bodo zaradi slabega vremena knjige tam prvič ponudili v branje jutri. Festival bodo letos postavili v 15-ih krajih na 24-ih prizoriščih, več o tem v Svetu kulture, v katerem bomo napovedali današnji in jutrišnji zadnji – 8. koncert za Oranžni abonma Slovenke filharmonije v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Orkester bo nastopil pod taktirko znanega Philippa von Steinaeckerja in izvedel izrazito programsko obarvan spored: dela Ravela, Rameauja in Straussa. V oddaji še o razstavi Tako svetlo, da je zastrlo sonce mlade umetnice Eveline Hägglund v Kinu Šiška in o festivalu sodobnih in intermedijskih umetniških praks R.O.R. v Novi Gorici.

Ljubljeni, Rocketman, Cannes, Naši kratki

ARS Gremo v kino, 30. maj 2019 ― Pogovarjali smo se z Damjanom Kozoletom, avtorjem novega filma Polsestra. Tokrat sta v središču pozornosti dve premieri: brazilski film Ljubljeni in biografska glasbena drama Rocketman. Pogovarjali smo se z Damjanom Kozoletom o njegovem novem filmu Polsestra, ki bo premiero doživel v Karlovih Varih, z gostom Slovenske kinoteke, ameriškim ustvarjalcem Kevinom Jeromom Eversonom in z Ingrid Kovač Brus o še svežih vtisih iz Cannesa. Sicer pa so ta teden predstavili tudi nekaj naših kratkih filmov – med drugim Fundamente Petra Cerovška.

Poklic in klic – Vprašanje brez odgovora

ARS Čas, prostor in glasba, 30. maj 2019 ― Vprašanje brez odgovora Charlesa Ivesa; igrala bo Newyorška filharmonija, dirigiral bo Leonard Bernstein. V oddaji »Čas, prostor in glasba« s podnaslovom ‘Poklic in klic – Vprašanje brez odgovora’ bomo predvajali tale dela: Vprašanje brez odgovora Charlesa Ivesa; igrala bo Newyorška filharmonija, dirigiral bo Leonard Bernstein; drugi stavek Adagio iz Godalnega kvinteta v C-duru Franza Schuberta. Igrali bodo: Jascha Heifetz in Israel Baker, violini, William Primrose, viola, Gregor Piatigorsky in Gabor Rejto, violončeli; Pesem jeseni Antona Lajovica, Orkestru Slovenske filharmonije bo dirigiral Samo Hubad; prvi in tretji stavek iz Druge simfonije v h-molu Aleksandra Borodina; igral bo Rotterdamski filharmonični orkester, dirigiral bo Valerij Georgijev. Oddajo »Čas, prostor in glasba« je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič, besedilo je napisal Pavel Mihelčič.

Celovec, Trst, Ljubljana: menjava vodstev v krovnih organizacijah

ARS Arsov forum, 29. maj 2019 ― Dve krovni organizaciji slovenskih narodnih skupnosti v zamejstvu imata po več kot 20-ih letih novo vodstvo Dve krovni organizaciji slovenskih narodnih skupnosti v zamejstvu imata po več kot 20-ih letih novo vodstvo. Kako ta menjava v Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem in Slovenski kulturno-gospodarski zvezi v Italiji vpliva na soočanje s težavami slovenske manjšine? Gostje oddaje so: minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Česnik, nova predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila, predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj in novi predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Manuel Jug. Oddajo pripravljamo v sodelovanju Radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in programa Ars.

Plečnik kot navdih

ARS Svet kulture, 29. maj 2019 ― Plečnikova hiša na ogled postavlja razstavo izdelkov študentov Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, ki jih je pri delu navdihoval Plečnik in njegovi projekti. Ob razstavi Plečnik kot navdih se bomo danes posvetili še festivalu kakovostne slovenske avtorske in etno glasbe Godibodi. Pred nocojšnjim odprtjem smo si ogledali tudi razstavo Josipa Korošca, ki je najbolj poznan kot konservator, raziskovalec, pedagog in predavatelj, njegova risarska in slikarska dela iz obdobja 1982-2017 pa bodo na ogled v Bežigrajski galeriji 1 v Ljubljani. V ljubljanski knjigarni Konzorcij bo svoj prvi knjižni prevod v slovenščino nocoj predstavil mladi ukrajinski književnik Andrij Ljubka. Društvo slovenskih pisateljev z njegovim romanom Karbid začenja novo knjižno Zbirko vileniških štipendistov Srednjeevropske pobude. Z Ljubko smo se srečali še pred današnjim dogodkom. Vabljeni k poslušanju!

Polje gastronomije

ARS Svet kulture, 28. maj 2019 ― Založnik, esejist in filozof Luka Novak je napisal knjigo o gastronomskih fenomenih V oddaji Svet kulture bomo predstavili novo knjigo Luke Novaka z naslovom Polje gastronomije. Gre za enega prvih poskusov povezave globalnih gastronomskih fenomenov in njihove vpetosti v družbeno klimo in sodobne trende. Ozrli se bomo tudi v preteklost in obiskali razstavo o razvoju muzealstva v Posavju. V knjigarni Konzorcij pa se je danes začela 27. prodajna razstava otroških knjig Bologna po Bologni. Razstava, ki bo do 1. junija ponujala pregled otroške literature, predstavljene na 56. sejmu otroških knjig v Bologni. Vabljeni v našo družbo.

Bojan Štih: Še o sodobni zgodovinski zavesti

ARS Esej na radiu, 28. maj 2019 ― Gledališčnik in urednik Bojan Štih glavne poteze svojega bivanja preverja na ozadju napetosti med kolektivnim in zasebnim. Gledališčnik in urednik Bojan Štih glavne poteze svojega bivanja preverja na ozadju napetosti med kolektivnim in zasebnim. V oddaji boste slišali njegov esej Še o sodobni zgodovinski zavesti, ki je izšel v knjigi Jesenska fuga o norcu in smrti. Besedilo bereta napovedovalca Mateja Perpar in Igor Velše, glasbeni vrinki so odlomki Sonate za violino in klavir št. 2 Milka Lazarja. Interpretirala sta jo skladatelj sam in Vasilij Meljnikov. Tonski mojster je bil Luka Radakovič, urednika oddaje pa sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.

Neskončne možnosti kamišibaja

ARS Oder, 27. maj 2019 ― Kamišibaj, vizualno pripovedna oblika gledališča, posebna umetniška govorica, je z estetiko in tehniko združevanja slike in besede, poleg Japonske, osvojila domala ves svet Kamišibaj, vizualno pripovedna oblika gledališča, posebna umetniška govorica, je z estetiko in tehniko združevanja slike in besede, poleg Japonske, osvojila domala ves svet, čeprav zgodbe, ki jih pripoveduje kamišibajkar, tečejo skozi majhen, lesen oder in so predstave navadno namenjene manjšim skupinam gledalcev. O tej komorni, interaktivni in minimalistični obliki lutkovnega gledališča tokrat v Odru – oddaji o sočasnem gledališču, v kateri bo gostja Jelena Sitar, ki je nedavno pri založbi Aristej izdala knjigo Umetnost kamišibaja. Z njo se bo pogovarjala Magda Tušar.

Linška Ars Electronica in ljubljanski Sorosev center za sodobne umetnosti

ARS Svet kulture, 27. maj 2019 ― Z linške Ars Electronice je prispela novica, da bo nagrado za odličnost septembra prejela intermedijska umetnica Špela Petrič. Umetnici Špeli Petrič bodo na Ars Electronici za večletni avtorski opus Soočanja z rastlinskim drugim podelili nagrado za odličnost. Septembrski festival Ars Electronica v Linzu išče vezi med umetnostjo, tehnologijo in družbo, prav tako kot razstava Nadzor, kultivacija, razvoj o delovanju ljubljanskega Sorosovega centra za sodobne umetnosti med letoma 1993 in 1999, ki je do 6. junija na ogled v ljubljanskem Škucu.

Antonin Dvořák /1/

ARS Skladatelj tedna, 27. maj 2019 ― Šlo mu je le za eno – pisati glasbo, ki bo prihajala od srca in segala do srca. »Imeti čudovito idejo ni nič posebnega. Ideja pride sama od sebe, nobenih zaslug nimamo za to. A vzeti dobro idejo in iz nje narediti nekaj velikega, to je najtežja stvar; to je tisto, čemur se reče resnična umetnost!«, tako je zapisal Antonin Dvořák, tokratni skladatelj tedna. Ni mu bilo do razvijanja novega sloga in ne do utiranja novih poti, šlo mu je le za eno – pisati glasbo, ki bo prihajala od srca in segala do srca – preprosto in iskreno.

Organist Bernard Winsemius

ARS Obiski kraljice, 27. maj 2019 ― Tokrat se bo z deli severno-nemških baročnih glasbenih mojstrov predstavil nizozemski organist Bernard Winsemius Tokrat se bo z deli severno-nemških baročnih glasbenih mojstrov predstavil nizozemski organist Bernard Winsemius. Na amsterdamskem konservatoriju je študiral orgle v razredu Antona van der Holsta, poleg tega je na tej ustanovi diplomiral tudi iz zborovskega in orkesterskega dirigiranja. Danes deluje kot profesor za orgle na Konservatoriju v Roterdamu in je skupaj z Gustavom Leonhardtom organist v Novi cerkvi (Nieuwe Kerk) v Amsterdamu.

Antonin Dvořak /5/

ARS Skladatelj tedna, 27. maj 2019 ― Po vrnitvi iz Amerike je Dvořák nadaljeval s poučevanjem na praškem konservatoriju. Po vrnitvi iz Amerike je Dvořák nadaljeval s poučevanjem na praškem konservatoriju, kjer je svoje izkušnje posredoval bodočim češkim skladateljem Oskarju Nedbalu, Vitezslavu Novaku in Josefu Suku, v poznem obdobju življenja pa se je skladatelj s svojo glasbo dotaknil tudi kraljestva mitov in pravljic.

Antonin Dvořak /4/

ARS Skladatelj tedna, 27. maj 2019 ― Njegova glasba je našla pot v deželo, ki je tradicionalno gostiteljica velikih genijev – v Anglijo: leta 1891 pa je prejel še ponudbo, ki je imela velike posledice za njegovo življenje.. Leta med 1878 in 1880 so znana kot Dvořakov slovanski čas – zanj je značilno močno nagnjenje h koreninam slovanske ljudske glasbe, hkrati so bila to najbolj ustvarjalna skladateljeva leta. Zatem je njegova glasba našla pot v deželo, ki je tradicionalno gostiteljica velikih genijev – v Anglijo: leta 1891 pa je Dvořak prejel še ponudbo, ki je imela velike posledice za njegovo nadaljnje življenje in delo: vabilo v Združene države Amerike.

Antonin Dvořák /3/

ARS Skladatelj tedna, 27. maj 2019 ― Doslej anonimni violist v orkestru je postal obetajoči skladatelj. Doslej anonimni violist v orkestru je postal obetajoči skladatelj. Spodbujen s pozitivnimi kritikami se je zatem izkazal z novimi deli, ki so nastajala drugo za drugo: s tremi godalnimi kvarteti, komično opero enodejanko, številnimi krajšimi skladbami, ki so se žal porazgubile ter z dvema novima simfonijama – v E-duru in d-molu. Leta 1874 in 1875 je ustvaril tudi nekaj Nocturnov – namenil jih je orkestru oz. za violini in klavirju ter klavirju štiriročno.

Antonin Dvořák /2/

ARS Skladatelj tedna, 27. maj 2019 ― V času po koncu študija na praški orgelski šoli oz. preden se je poročil, je ustvaril neverjetno število glasbenih del. V času po koncu študija na praški orgelski šoli oz. preden se je poročil, je ustvaril neverjetno število glasbenih del, čeprav takrat ni bilo nobeno od njih izvedeno. In ker je bil izredno samokritičen, je večino napisanega uničil. Prvo delo, za katerega je menil, da je dovolj dobro, da mu dodeli opusno številko in s katero je uradno začel svojo skladateljsko kariero, je bil Godalni kvartet v a-molu iz leta 1861.

Edi Šelhaus (1919-2011)

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 27. maj 2019 ― V Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani so nedavno odprli razstavo z naslovom Edi Šelhaus. Retrospektiva. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani so nedavno odprli razstavo z naslovom Edi Šelhaus. Retrospektiva. Z njo zaznamujejo stoletnico rojstva enega najbolj znanih slovenskih fotoreporterjev. V Muzeju hranijo večino Šelhausovega fotografskega fonda iz njegovega več kot šestdesetletnega ustvarjalnega obdobja od druge svetovne vojne do začetka 21. stoletja. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom pa boste slišali pogovor, ki ga je ob Šelhausovi devetdesetletnici posnela Ingrid Kovač Brus.

Samo Rugelj: Resnica ima tvoje oči

ARS Izšlo je, 27. maj 2019 ― Romaneskni junak živi urejeno življenje, po upokojitvi pa načrtuje, da bo prebral zbirko Sto romanov. Ali bo trajalo? Ali mu bo uspelo? Urednik, založnik, poznavalec knjigarstva, maratonec in avtor vrste knjig Samo Rugelj je pred meseci pri založbi Litera objavil roman Resnica ima tvoje oči in se z njim uvrstil med deseterico najboljših romanov minulega leta. Njegov romaneskni junak Miha Premrl na prvi pogled obvladuje in živi srečno življenje in takšno naj bi bilo tudi po njegovi upokojitvi ob koncu koledarskega leta. Toda življenje še kako preseneti romanesknega junaka … Več o romanu je povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi kratek odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju.

Brane Mozetič: Sanje v drugem jeziku / Amalija Jelen Mikša: Vražji grižljaj

ARS S knjižnega trga, 27. maj 2019 ― Juan Octavio Prenz: Samo drevesa imajo korenine / Lenart Škof: Antigonine sestre V oddaji S knjižnega trga se bomo posvetili pesniški zbirki Braneta Mozetiča Sanje v drugem jeziku, romanoma Amalije Jelen Mikša Vražji grižljaj in Juana Octavia Prenza Samo drevesa imajo korenine ter monografiji Lenarta Škofa Antigonine sestre. Recenzije so napisali Peter Semolič, Robi Šabec, Andrej Rot in Marija Švajncer.

Jezikovne tehnologije: nevronsko strojno prevajanje

ARS Jezikovni pogovori, 27. maj 2019 ― Digitalizacija jezika deluje tudi v smeri »umetnih novinarjev«, ki bi lahko iz posnetka naredili reportažo Razumevanje jezika je povezano z razumevanjem življenja. Če hoče umetna inteligenca dejansko razumeti zapletenejša besedila, potem mora razumeti kontekste naših konkretnih življenjskih situacij. O tem, kako postaja naša podoba sveta računalniškostrojno vse bolj berljiva, smo se pogovarjali z dr. Simonom Krekom, raziskovalcem v Laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan, vodjo Centra za jezikovne vire in tehnologije pri Univerzi v Ljubljani.

Novice

radio