Vice v lisice

Vice v lisice

ARS Likovni odmevi, 25. maj 2019 ― 33. grafični bienale Ljubljana v ospredje postavlja satiro Umetniški kolektiv Slavs and Tatars, ki kurira letošnjo izdajo mednarodnega grafičnega bienala, satiro vzporeja z grafiko v njuni zmožnosti za delovanje. Zgodovinsko gledano je bila grafična umetnost demokratična oblika, dostopna širšemu občinstvu. Satira pa je bila v zgodovini oblika popularne filozofije, filozofije vsakdanjega človeka. Letošnji bienale tako nosi humorni naslov Vice v lisice in z več strani obravnava žanr satire v današnjem času. Ob pogledu v sodobne oblike humorno kritičnega, kot so denimo memi ali gifi, se razstava ozira tudi v preteklost, denimo z razstavo izbora satiričnih časopisov, kot je bil slovenski Pavliha, ki ga je v 19. stoletju ustanovil Fran Levstik. Bienale tako kot prejšnja leta poleg osrednjega razstavišča v Mednarodnem grafičnem likovnem centru naseljuje več ljubljanskih prizorišč in ponuja pester program, v katerem so tako nastopi stand-up komikov, kot simpozij dan po odprtju. Izdali bodo tudi zbornik, ki bo vseboval eseje o mikropolitiki memov, punku kot platformi pretvarjanja in balkanski satiri.
Biti sodni tolmač

Biti sodni tolmač

ARS Jezikovni pogovori, 24. maj 2019 ― Tolmačenje prisluhov varnostno-obveščevalnih služb sodi med najzahtevnejše dejavnosti sodnih tolmačev. Tolmačenje prisluhov varnostno-obveščevalnih služb sodi med najzahtevnejše dejavnosti sodnih tolmačev. V njih se uporablja jezik podzemlja in šifre, s katerimi želijo kriminalne združbe prikriti vsebino sporazumevanja. V nepredvidljivih situacijah se lahko sodni tolmači znajdejo tudi v drugih postopkih, saj redko v celoti vedo, kaj vse jih čaka na sodišču. O naravi njihovega dela v pogovoru z Remzom Skenderovićem, sodnim tolmačem za bosanski, hrvaški, srbski in makedonski jezik. Izhodišče za pogovor je bila njegova knjiga Biti sodni tolmač.
Drama Festival, šestič

Drama Festival, šestič

ARS Svet kulture, 24. maj 2019 ― Poleg Hrvaške letos pozornost namenjajo tudi Češki, Srbiji in Črni gori, festival pa bo ponudil tudi slovensko predpremiero z naslovom Izobčenke režiserke Mirjane Medojević. Drama Festival v svojem šestem letu ob predstavitvi najboljših uprizoritev gledališč, s katerimi sodeluje Drama, posebni poudarek namenjajo hrvaškemu gledališču, za katerega pravijo, da je v letošnji sezoni postreglo s številnimi vrhunskimi uprizoritvami. Poleg Hrvaške pozornost namenjajo tudi Češki, Srbiji in Črni gori, festival pa bo ponudil tudi slovensko predpremiero z naslovom Izobčenke režiserke Mirjane Medojević. To bo prva malodramska premiera v prihodnji sezoni. Po predstavah bodo potekali pogovori z ustvarjalci, ob koncu festivala pa bodo prvič podelili nagrado občinstva za najboljšo festivalsko predstavo. Festival odpirajo v velikem slogu s predstavo Michelangelo, ki sta jo po drami Miroslava Krleže o ideji nadčloveka, genija, ki zmore znova osmisliti družbo ali ji dati ključno spodbudo za usmeritev v utopično perspektivo, zasnovala slovenski režiser Sebastijan Horvat in srbski dramaturg Milan Marković Matthis.
Ljudska lirika

Ljudska lirika

ARS Za en bokal muzike, 24. maj 2019 ― Tokrat bomo slišali izbor lirskih ljudskih pesmi, ki kaže, kako raznoliki so lahko vzgibi in občutki, ki spodbudijo ustvarjalno iskrico. V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta. Tako nam ponuja vpogled v izvedbene prakse in enkratne interpretacije pevcev in godcev, obenem pa tudi v spremembe v načinih izvajanja in odnosu do izročila, kot jih prinaša čas in spreminjanje načina življenja. Tokrat bomo slišali izbor lirskih ljudskih pesmi, ki kaže, kako raznoliki so lahko vzgibi in občutki, ki spodbudijo ustvarjalno iskrico. Obogaten izbor pesmi je nastal na osnovi oddaje, ki je z naslovom Pesem veselih in žalostnih src nastala leta 1976 kot ena od oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Stotnik, Eldorado in pogovor z Markusom Imhoofom, 72. Cannes in 15. Kino Otok

Stotnik, Eldorado in pogovor z Markusom Imhoofom, 72. Cannes in 15. Kino Otok

ARS Gremo v kino, 24. maj 2019 ― S kritikom se bomo pogovarjali o filmu Stotnik in z režiserjem o filmu Eldorado S kritikom Denisom Valičem se bomo pogovarjali o filmu Stotnik. Stotnik prikazuje nemškega dezerterja in njegov zločinski boj za preživetje v zadnjih dneh Tretjega rajha. Ljubljano je obiskal švicarski režiser Markus Imhoof in predstavil svoj pretresljivi dokumentarec Eldorado o beguncih čez sredozemsko morje, ki ga je poglobil s svojo zgodbo iz otroštva. Poročevalka Ingrid Kovač Brus se bo pred podelitvijo nagrad javila z 72. filmskega festivala v Cannesu. Ob koncu bomo napovedali 15. edicijo mednarodnega festivala Kino Otok v Izoli.
Rdeči revirji 2019

Rdeči revirji 2019

ARS Svet kulture, 23. maj 2019 ― Plesne in gledališke predstave, koncerti, razstave, sodobni cirkus in lutke V oddaji boste slišali nekaj utrinkov s festivala Druga godba, ki prav zdaj poteka v Ljubljani, predstavljamo pa tudi 17. mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti Rdeči Revirji, ki se danes začenja v Hrastniku in Zagorju. Izvedeli boste tudi več o novi fotografski razstavi, pri kateri sta združila moči Arne Hodalič in Katja Bidovec. V letih 2017 in 2018 sta odpotovala v sahrávijska begunska taborišča na skrajnem zahodu Alžirije in fotografirala sahravijske pregnance.
Ikone: Zakladi ruskih muzejev

Ikone: Zakladi ruskih muzejev

ARS Kulturna panorama, 23. maj 2019 ― V ljubljanskem Mestnem muzeju je na ogled 85 ikon, ki so nastale od 13. do začetka 20. stoletja. Tokrat se bomo posvetili razstavi Ikone: zakladi ruskih muzejev v Mestnem muzeju Ljubljana, se sprehodili po razstavi 100 let poklicnega baleta v Cankarjevem domu, nato pa prešli na podelitev Valvasorjevih odličij – stanovskih priznanj za posebne dosežke v muzejstvu – ter nagrade za otroško in mladinsko književnost desetnica. Slišali bomo tudi pogovor z ravnateljem ljubljanske Drame Igorjem Samoborjem o 6. Drama Festivalu, ki se nocoj začenja s predstavo Michelangelo. Poročali bomo s seje nacionalnega sveta za kulturo, na kateri so predstavniki različnih kulturnih institucij v sredo predstavili dosežke na področju mednarodnega uveljavljenja slovenske umetnosti in kulture. Ob koncu pa se bomo dotaknili tudi koroške revije Odsevanja, ki letos praznuje svojo 40-letnico.
Čas prihodnosti – Novi glasbeni krogi

Čas prihodnosti – Novi glasbeni krogi

ARS Čas, prostor in glasba, 23. maj 2019 ― Glasba ima podobo valovanja. Nikoli ne bo omagala, vedno znova bo poiskala novo moč, nova spoznanja in duhovne utripe. Glasba ima podobo valovanja. Nikoli ne bo omagala, vedno znova bo poiskala novo moč, nova spoznanja in duhovne utripe. Valovanja, ki se bodo zgodila v dvaindvajsetem stoletju se dá predvideti, a so odvisna od nekaterih dogodkov, ki se lahko zgodijo; – napovedi pa so tvegane. V oddaji bomo predvajali Kozmofonijo za klavir in elektroniko Janeza Matičiča; pri klavirju je bil skladatelj. S petimi stavki iz deset-stavčne  simfonije za veliki simfonični orkester Turangalila Oliviera Messiaena (igral bo orkester pariške opere Bastilja, dirigiral pa Myung Whun Chung) bomo dopolnili oddajo, v kateri smo razmišljali o pričakovanih možnostih, ki jih glasba prihodnosti nedvomno ima. Trideseto oddajo iz cikla »Čas prihodnosti« pod naslovom »Novi glasbeni krogi«, je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič; oddaje »Čas, prostor in glasba« pripravlja profesor Pavel Mihelčič.
Bilo je nekoč v Hollywoodu

Bilo je nekoč v Hollywoodu

ARS Svet kulture, 22. maj 2019 ― V Cannesu je bila včeraj projekcija dolgo pričakovanega Tarantinovega filma Bilo je nekoč v Hollywoodu. Uvodoma se bomo posvetili dogajanju v Cannesu, kamor so te dni zazrte oči filmoljubcev in zainteresirane javnosti. Včeraj so si na festivalu ogledali tudi film Quentina Tarantina, v katerem igrata ameriška zvezdnika Brad Pitt in Leonardo DiCaprio. V nadaljevanju oddaje se bomo posvetili monografiji Poezija in smrt: Pesnikovo sta življenje, napovedali bomo premiero plesne predstave Tri verzije prostora in predstavili prejemnico mednarodnega bookerja. Vabljeni k poslušanju!
Danilo Breščak

Danilo Breščak

ARS Ars humana, 22. maj 2019 ― Steletovo nagrado za življenjsko delo je dobil novomeški arheolog Danilo Breščak, dolgoletni direktor novomeškega Zavoda za varstvo kulturne dediščine. V Narodnem muzeju v Ljubljani so 6. maja letos razglasili Steletove nagrajence, dobitnike najvišjih nagrad na področju varovanja in ohranjanja kulturne dediščine. Steletovo nagrado za življenjsko delo je dobil novomeški arheolog Danilo Breščak, dolgoletni direktor novomeškega Zavoda za varstvo kulturne dediščine in pozneje novomeške območne enote slovenskega zavoda, ki je pomembno vplival na razvoj konservatorske stroke na Slovenskem. Komisija Konservatorskega društva Slovenije je ob podelitvi Steletove nagrade za življenjsko delo o njem med drugim zapisala: »Aktivno je sodeloval z vsemi kulturnimi ustanovami v regiji in s strokovnimi zavodi v državi ter hkrati omogočal pogoje za delo številnim mlajšim sodelavcem in stanovskim kolegom. Svojo podjetnost je izkazal s pridobitvijo novih prostorov za zavod na gradu Grm in z vzpostavitvijo skupne arheološke restavratorske delavnice. Poglobil je dobro strokovno sodelovanje z Dolenjskim muzejem v Novem mestu in postopoma okrepil povezave z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU, z Narodnim muzejem Slovenije in z več tujimi ustanovami, ki delujejo na področju varstva premične (in nepremične) kulturne dediščine. Kot spoštovan strokovnjak je bil imenovan v številne strokovne in delovne skupine v okviru dejavnosti Vlade RS, Ministrstva za kulturo in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.« Danilo Breščak bo gost v oddaji ARS Humana, njen avtor je Milan Trobič. Sodelavca, dr. Iva Mikl Curk in Danilo Breščak na Beletovem vrtu v Novem mestu, 1974. foto: Arhiv Dolenjskega muzeja Novo mesto.   Ob ogledu izkopavanj gomile na Medvedjeku, poleti 1980. Od leve proti desni stojijo: dr. Mitja Brodar, prof. dr. Stane Gabrovec, dr. Peter Petru in Danilo Breščak, 1980. foto: Borut Križ   Gomila 1 na Medvedjeku, leta 1980. foto: Borut Križ.   Izkopav
Izzivi umetnostne kritike: od problemov k ukrepom

Izzivi umetnostne kritike: od problemov k ukrepom

ARS Arsov forum, 22. maj 2019 ― Problematika marginalizirane kritiške prakse in perspektive rešitev Kritiška refleksija umetnosti je v zadnjih desetletjih doživela številne spremembe, ki se dotikajo tako družbenega konteksta in medijske krajine, paradigme vrednotenja umetnosti, kot tudi sistemske kulturno-umetniške umeščenosti kritike, zaradi česar je potreben premislek njenega smisla in vloge. Z gosti oddaje Arsov forum – direktorico Slovenskega gledališkega inštituta Mojco Jan Zoran, kritičarko in urednico kulturnih strani časopisa Večer Petro Vidali, nekdanjo strokovno sodelavko Asociacije na področju kulturnih politik Tjašo Pureber in direktorjem zavoda za sodobno umetnost SCCA Ljubljana Dušanom Dovčem – se ne bomo pogovarjali le o problematiki marginalizirane kritiške prakse, ampak tudi o perspektivah rešitev oziroma ukrepov, ki bi umetnostno kritiko smiselno umestili v sistem kulturne politike in umetniškega polja.
10. Sejem akademske knjige Liber.ac

10. Sejem akademske knjige Liber.ac

ARS Svet kulture, 21. maj 2019 ― V Foersterjevem vrtu za Filozofsko fakulteto se danes začenja tridnevni sejem, tokrat pod naslovom Odprta znanost in univerzitetno založništvo Na že 10. Liber.acu sodeluje 48 razstavljalcev, svojo založniško dejavnost pa bo letos prvič predstavilo vseh 26 članic Univerze v Ljubljani. Liber.ac se je v zadnjih letih vzpostavil kot nov tip knjižnega sejma, kot kulturno in komunikacijsko središče, ki odpira akademski prostor širši slovenski javnosti. V oddaji se bomo sprehodili tudi po knjižnem sejmu v italijanskem Torinu, pogledali med platnice novega literarnega dela Barbare Pešut in izbora analiz in refleksij političnega dogajanja v Sloveniji izpod peresa Vlada Miheljaka in Franka Jurija. V ospredju bo danes torej knjiga. Vabljeni k poslušanju!
Ivan Illich: Renesansa epimetejskega človeka

Ivan Illich: Renesansa epimetejskega človeka

ARS Esej na radiu, 21. maj 2019 ― Avstrijsko-ameriški filozof, družbeni kritik in duhovnik Ivan Illich velja za radikalnega kritika modernega civilizacijskega tehnološkega napredka. Avstrijsko-ameriški filozof, družbeni kritik in duhovnik Ivan Illich velja za radikalnega kritika modernega civilizacijskega tehnološkega napredka. V delih Orodja družabnosti, Razšolanje družbe in Meje medicine kritizira odvisnost sodobnega človeka od znanj specializiranih institucij oziroma sodobnih tehnokratskih elit, ki imajo družbene monopole nad izobraževanjem, delovnim procesom, zdravstveno oskrbo, ravnanjem z okoljem in posameznika vnaprej spravijo v podrejen in odvisen položaj. V oddaji lahko poslušate sklepni esej iz knjige Razšolanje družbe iz leta 1978: Renesansa epimetejskega človeka. Prevedel ga je Andrej Rot, bral pa dramski igralec Blaž Šef. Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, in sicer odlomke iz opusa Why patterns ameriškega skladatelja Mortona Feldmana. Oddajo je zvočno oblikoval Jon Čergan.
Igralec Uroš Kaurin

Igralec Uroš Kaurin

ARS Oder, 20. maj 2019 ― »Vprašanje je Kako nekaj naredimo. To loči eno gledališče od drugega, ne tema.« Ljubljanska, slovenska in svetovna publika se Uroša Kaurina spomni po njegovih vlogah v predstavah Oliverja Frljića v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer je bil zaposlen slabo desetletje in ki še danes z velikim uspehom gostujejo po vseh celinah. Za vlogo v predstavi Preklet naj bo izdajalec svoje domovine, je prejel Borštnikovo nagrado za mladega igralca. Njegovi nepozabni stvaritvi sta tudi koncertni performans Tonight I celebrate, v režiji Bojana Jablanovca in predstavi Heroj 1.0 in 2.0, ki ju je soustvaril z Vitom Weisom. Borštnikovo nagrado za igro je prejel tudi na lanskem Borštnikovem srečanju, za vlogo v predstavi Heroj 2.0 – Predstava vseh predstav. Več o teh vlogah in o prihodnosti, ki jo od začetka te sezone tke v Mariboru, kot član ansambla Lutkovnega gledališča Maribor, pa v pogovoru z Urošem Kaurinom. Vabimo vas k poslušanju!
Mladost in smisel

Mladost in smisel

ARS Svet kulture, 20. maj 2019 ― Mladi se težko soočajo z realnostjo in za samouresničitev niso pripravljeni vlagati zadostnih naporov Svet odraščajočih je težko dostopen starejšim generacijam, zdi se namreč, da sta se vanj naselili odtujenost in odsotnost sanj, mladi se težko soočajo z realnostjo in za samouresničitev niso pripravljeni vlagati zadostnih naporov. Umberto Galimberti, ki je pred leti izdal uspešnico Grozljivi gost: nihilizem in mladi, se je tokrat odločil mladostnikom prisluhniti še bolj pozorno. Kot rezultat poskusa razumevanja njihove duševnosti je izšla knjiga Besedo imajo mladi, v kateri spregovori o smislih življenja z njihovega zornega kota.
Borut Golob o svojem romanu Pes je mrtev

Borut Golob o svojem romanu Pes je mrtev

ARS Izšlo je, 20. maj 2019 ― Pogovor s pisateljem, ki tu in tam kaj vpraša novinarja. Borut Golob (1973) je leta 2009 objavil svojo prvo knjigo z naslovom Smreka bukev lipa križ: domačijska povest z motorno žago in srečnim koncem, leta 2016 roman Raclette in lani (pri založbi Litera) roman Pes je mrtev. Golobu je ponovno uspelo, da se je z romanom uvrstil med deseterico, ki se poteguje za kresnika, predvsem pa je napisal zelo intenziven in sugestiven roman. Njegov pripovedovalec, moški srednjih let, pripoveduje v prvi osebi ednine; čeprav pogosto pripoveduje v pretekliku, je zaradi intenzivnosti njegove pripovedi le-ta berljiva kot pričevanje o tukaj in zdaj. Pripovedovalec (v teku pripovedi se zgolj enkrat razkrije njegovo ime) pripoveduje o evtanaziji svojega psa, pa o razhodu z žensko, s katero je imel strastno razmerje … In ko je videti, da je njegovo kolo sreče pri tleh, se odpravi na vlak, predvsem pa v novo ljubezensko zgodbo … Tako suhoparno povzeta zgodba o krizi moškega v času neoliberalizma seveda ne more zaobjeti odličnosti romana. Ta se odlikuje z izjemno pripovedno kondicijo, kajti pripoved romanesknega junaka niti za hip ne zastane. Opredeljuje se do vseh in vsega, kar sreča, marsikdaj provokativno, tudi politično nekorektno, a konsistentno in slikovito. Pes je mrtev je zagotovo eden izmed najbolj izzivalnih romanov minulega leta. Več o romanu bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju.
Glasba za trobila in orgle Franza Schmidta

Glasba za trobila in orgle Franza Schmidta

ARS Obiski kraljice, 20. maj 2019 ― Ob 80-obletnici smrti Franza Schmidta vas vabimo k poslušanju kompozicij, ki jih je ta avstrijski skladatelj, violončelist in pianist namenil trobilom in orglam. Ob 80-obletnici smrti Franza Schmidta vas vabimo k poslušanju kompozicij, ki jih je ta avstrijski skladatelj, violončelist in pianist namenil trobilom in orglam. V izvedbi Trobilnega ansambla mesta Dunaj, organista Petra Planyavskega in dirigentke Ingrun Fußenegger bodo zazvenele Variacije in fuga na lastno temo, Koralna predigra na glasbo Josepha Haydna »Gott erhalte« ter Fuga Solemnis.
Marija Vidau, kostumografka

Marija Vidau, kostumografka

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 20. maj 2019 ― Dobitnica nagrade Polde Bibič Združenja dramskih umetnikov Slovenije V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bomo gostili Marijo Vidau, upokojeno kostumografko iz Trsta in letošnjo dobitnico nagrade Poldeta Bibiča Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Na področju kostumografije je v svojem dolgoletnem ustvarjanju pomembno oblikovala umetniške usmeritve Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, v katerem je ves čas delal, v prepletanju tradicije in inovativnosti oblikovala prepoznaven slog in ga prenašala tudi v druga gledališča. Z Marijo Vidau se bo pogovarjala Neva Zajc.
Borut Golob: Pes je mrtev / Alejandra Pizarnik: Nočna pevka

Borut Golob: Pes je mrtev / Alejandra Pizarnik: Nočna pevka

ARS S knjižnega trga, 20. maj 2019 ― John Williams: Avgust / Miša Gams: Knjižna paberkovanja in odstiranja V oddaji S knjižnega trga bomo najprej ocenili roman Boruta Goloba Pes je mrtev, nato pa se bomo posvetili še pesniško-likovni knjigi Alejandre Pizarnik Nočna pevka, romanu Johna Williamsa Avgust in zbirki recenzij in refleksij Miše Gams Knjižna paberkovanja in odstiranja. Recenzije so napisali Matej Bogataj, Gregor Podlogar, Ana Geršak in Andrej Lutman.
še novic