ARS Arsov forum, 9. julij 2019 ― Slovenski kulturni prostor za normalno delovanje potrebuje literarne revije tudi v času, ko tako rekoč vsi tradicionalni, tiskani mediji izgubljajo bralstvo Če pogledamo malo dlje v preteklost, hitro ugotovimo, da so literarne revije igrale nenavadno pomembno vlogo v slovenskem javnem življenju. Na straneh publikacij, kot so bile – ali so še – Ljubljanski zvon, Dom in svet, Sodobnost, Revija 57, Perspektive, Nova revija in Literatura, se je v zadnjih stotih letih in več pač zrcalil duh slovenskega časa. Tu so se vedno znova artikulirale ideje, ki so v pomembni meri določale kolektivne predstave o tem, kaj je lepo, kaj dobro in kaj pomembno v slovenskih življenjih. Tu so se kresala mnenja o tem, kako naprej v poljih politike, gospodarstva, družbeno pogojenih medčloveških odnosov ali znanstvene in umetnostne produkcije. Natanko prek literarnih revij so v naš intelektualni prostor iz tujine prihajale tudi nove estetike in filozofije, ki so potem oplajale ustvarjalnost in mišljenje pri nas. Tako je bilo nekoč, kaj pa danes? – Da se, gledano v globalnem merilu, bralstvo tradicionalnih, tiskanih medijev nezadržno krči, čivkajo že vrabci. Da se, prav tako v globalnem merilu, družbeni pomen, ki ga pripisujemo vsestranski razgledanosti oziroma široki omiki, manjša, je tudi splošno znano. Če pa k temu prištejemo še spoznanje, da imamo na Slovenskem zdaj celo vrsto drugih, to je političnih, znanstvenih, gospodarskih in kulturnih institucij, ki so prav tako poklicane k poganjanju javne debate, tedaj ni več jasno, ali literarne revije kdor koli sploh še potrebuje. Je, nekoliko drastično rečeno, slovenska literarna revija je kratko malo umrla, a nas o tem ni še nihče uradno obvestil? Ali pa je v zadnjih desetletjih vendarle našla druge, tako analogne kakor digitalne načine, kako biti relevantna tudi v 21. stoletju? To je vprašanje, ki nas zaposluje v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom so pisatelj, knjižni urednik, predavatelj na Oddelku za bibliotekarstvo, informaci

ARS Svet kulture, 8. julij 2019 ― Danes in jutri se za basiste obeta pravi glasbeni praznik, saj bosta Ljubljano obiskala 2 izjemna basista. Danes in jutri se za basiste obeta pravi glasbeni praznik, saj bosta Ljubljano obiskala 2 izjemna basista. Nocoj z zasedbo v ljubljanskih Križankah gostuje Marcus Miller, jutri na istem mestu pa se bo, prav tako s svojo zasedbo, predstavil še Stanley Clarke. Pred koncertoma pogovor z Branetom Rončelom, ki je glavni krivec za to, da se bosta v okviru svojih turnej Miller in Clarke ustavila v Ljubljani. V oddaji tudi o nacionalnem projektu poletnega branja za otroke in mlade Poletavci in Najpoletavci; podrobneje smo si ogledali razstavo Alana Hranitelja Vzporedni svetovi, ki je posvečena njegovi 33-letnici ustvarjanja; v seriji samostojnih razstav Prepih, s katero v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova izpostavljajo sveže ideje na področju sodobne umetnosti, pa se predstavlja Maja Hodošček.

ARS Svet kulture, 5. julij 2019 ― V galeriji Vžigalica je na ogled razstava Brada Downeya, ki prevprašuje manipulacijsko naravo političnih aparatov, na Ptuju pa v kontekstu festivala Art Stays umetniki zrejo v prihodnost Umetnost je neločljivo vpeta v družbene in politične silnice. Najverjetneje se nikoli prej ni tako neposredno ukvarjala z družbenopolitičnimi dilemami kot v 20. in 21. stoletju. Postavitev kipa prve dame Združenih držav Melanie Trump v Rožnem pri Sevnici umetnika Brada Downeyja, ki trenutno razstavlja v ljubljanski Vžigalici, provokativno odgovarja na manipulacijsko naravo političnih aparatov, 17. izvedba ptujskega festivala Art Stays pod krovno temo prihodnosti pa razmišlja o tem, kaj človeka čaka v bodoče. V oddaji tudi o razstavi grafik Vladimirja Makuca v Murski Soboti in prejemniku najprestižnejše italijanske nagrade za literaturo – strega.

ARS Obiski kraljice, 5. julij 2019 ― Lahkotna, klasicistično obarvana glasba za orgle in orkester Tokrat vas vabimo k poslušanju lahkotne, klasicistično obarvane glasbe za orgle in orkester, katere avtor je Georg Christoph Anton Wagenseil – dunajski skladatelj in pedagog, ki je živel in deloval v 18. stoletju. Slovel je kot izjemen virtuoz na glasbilih s tipkami – menda je bil v vsakem trenutku zmožen improvizirati fugo na dano temo, velja pa tudi za eno najvplivnejših glasbenih osebnosti tedanje dobe. Njegove Koncerte za orgle in orkester boste slišali v izvedbi organistke Elisabeth Ullmann in instrumentalnega sestava Piccolo Concerto Dunaj, pod vodstvom Roberta Sensija.