ARS Skladatelj tedna, 23. april 2020 ― Še na smrtni postelji je Beethoven obžaloval, da mu poroka in vse, kar je z njo v zvezi upal, ni uspela. Glavna tema teh, pravih literarnih umetnin Ludwiga van Beethovna je, kot pri mnogih drugih njegovih glasbenih sodobnikih neuslišana ljubezen. Še na smrtni postelji je Beethoven obžaloval, da mu poroka in vse, kar je z njo v zvezi upal, ni uspela. V teku svojega slavnega, a tudi težavnega življenja – zelo sta ga omejevali gluhost in osamljenost – se je zaljubil v več svojih mladih učenk, ki so izhajale iz višjih družbenih krogov in so se pri njem učile klavirja. A njegovi občutki so le redko dobili ustrezen odgovor. Samo enkrat samkrat se je zazdelo, da je njegova poroka res blizu – to razkrivajo pisma skrivnostni, tako imenovani »Nesmrtni ljubici«.

ARS Skladatelj tedna, 22. april 2020 ― Kaj vse sta doživljala in s kakšnimi težavami sta se srečevala, preden sta stopila na skupno življenjsko pot, je razvidno iz pisem, ki sta si jih pošiljala v letih pred poroko. Tokrat vas vabimo k spoznavanju življenja in dela skladatelja Roberta Schumanna. In seveda njegove žene Clare, ki mu je nasploh pomenila največji navdih pri ustvarjanju. V srečnih letih njunega skupnega življenja so nastale njegove najbolj izpopolnjene kompozicije. Kaj vse sta doživljala in s kakšnimi težavami sta se srečevala, preden sta stopila na skupno življenjsko pot, pa v pismih, ki sta si jih pošiljala v letih pred poroko.

ARS Ars humana, 20. april 2020 ― Založništvo je že beležilo rahlo rast, nato pa se je zgodila pandemija... Sodelovanje Radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in programa Ars smo tokrat namenili vprašanju prihodnosti knjig po pandemiji. Jasno je, da karantena ni pripomogla k večjemu številu bralcev. V Sloveniji denimo spletni trgovci beležijo kar 540-odstotno rast povpraševanja po utežeh, 100-odstotno rast nakupov veslaških naprav in dobro tretjino večje zanimanje za tekaške steze. Še več, na Hrvaškem so med karanteno zabeležili večje povpraševanje po televizijah, kot pred svetovnim prvenstvom v nogometu. Medtem je povečanje obsega spletnih nakupov knjig v Sloveniji, Avstriji in Italiji malenkostno. Po osamosvojitveni vojni, ki je bila za založništvo podoben šok kot trenutna pandemija, je Državna založba Slovenije prodala prvo knjigo šele po treh mesecih. Zakaj karantena, ko naj bi načeloma več ljudi imelo čas brati, ni povzročila vrnitve branja, kaj čaka založništvo po koncu pandemije in kaj zaprtje knjigarn pomeni za usodo knjižnega trga in branja nasploh, bodo v skupni oddaji pred svetovnim dnevom knjige razmišljali: član uredniškega odbora Goriške Mohorjeve družbe in ravnatelj Državnega izobraževalnega zavoda Simon Gregorčič Peter Černic, urednik v Mohorjevi založbi v Celovcu Adrian Kert in profesor založniških študij na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Miha Kovač.