Radio Študent, 28. april 2016 ― Burnt Tapes, 2016   Hiperproduktivni domači bitmejkerski producent in klasično izobraženi jazzovski pozavnist Žiga Murko, ki je v lanskem letu dokončal kar dvanajst raznolikih izdaj, se letos po kratkem predahu vrača z albumom Event, na katerem svoje eksperimentiranje nadaljuje v značilno zakajeni, ležerni in od sonca zbledeli lo-fi estetiki. V ustaljeni formi inštrumentalnega beat tapea smo zopet priča raznolikemu naboru kratkih hiphoperskih skic, katerih morebitni potencial v smeri konvencionalne bitmejkerske funkcionalnosti skoraj vedno ostane neraziskan, s čimer se Murko obenem omejuje in osvobaja. Imperativ izgradnje kompleksnejših kompozicij in progresij se tako umakne podrobnemu oblikovanju in obdelovanju samplov ter navidez kontraintuitivnemu prekinjanju toka z različnimi efekti in odrezavimi preskoki med idejami, vzdušji ter mestoma tudi med tempi, ob čemer pa albumu vseeno odlično uspe opraviti dokaj raznolik, koheziven in izčrpen pregled vseh dosedanjih Murkovih usmeritev. Na albumu zopet lahko slišimo vse od mehkobnih jazzovsko fuzijskih in soulovskih samplov pa do karizmatičnih hiphoperskih besedičenj, ki vsi delujejo le kot orodja za izgradnjo pestrih ter medsebojno izmenjujočih se vzdušij. V eklektičnem prehajanju med temi raznolikimi gradniki se odločno vzpostavlja nekakšna sproščena in sproščujoča retronostalgija, pri kateri pa se Murko uspešno izogne prekomerni banalizaciji ter idealizaciji. K svojim pogosto tematiziranim nostalgičnim vzdušjem, ki sicer lahko hitro delujejo kot potuha za retromanično stagnacijo in odsotnost inovacije, pristopi z osvežujočo eksperimentatorsko mentaliteto, zaradi katere so počutja, ki jih zgradi, toliko kompleksnejša. V tem duhu pa so skozi ploščo previdno umeščeni tudi občasni osladno pompozni sampli, med katerimi se denimo znajde tudi soulovski lomilec src Luther Vandross, katerega skoraj otipljiva idealizacija ljubezni vzpostavlja kratek vpogled v poudarjeno emotivnost osemdesetih let, ki nas tako

Radio Študent, 28. april 2016 ― Novice   Napovedujemo letošnjo tretjo edicijo festivala Zasavje Noisefest International. Glavnina tega mednarodnega festivala eksperimentalnega zvoka in hrupa se bo letos odvila med 3. in 4. junijem na že znani lokaciji: Vašhava RTH oziroma The Black Room v Trbovljah. Os celotnega festivala pa bo med 1. In 7. junijem pravzaprav segala še dlje - od Kopra in Tolmina, do Ljubljane, Maribora in Trbovelj, prek Bistrice ob Sotli in Vrhnike ter nazaj do Ljubljane in Hrastnika.   Zasavje Noisefest International oziroma ZNFI namreč tudi letos prinaša obširen nabor mednarodnih in domačih izvajalcev eksperimentalne glasbe in nojza, ki se bodo 3. in 4. junija v zgoščeni obliki predstavili v Trbovljah v prostorskih rudarske vašhave, pred in po tem pa bodo izvajalci nastopili tudi na različnih klubskih prizoriščih širom lijepe naše.   ZNFI je posebnost v domačem in širšem prostoru zlasti zato, ker združuje zelo različne zvočne umetnike v isti prostor, kjer lahko pokažejo svoje zanesenjaštvo do dela in eksperimentiranja z zvokom na najrazličnejše načine. Zasavska rudarska zgodovina in industrijsko okolje predstavljata izvrsten prostor za festival in njegovo podobo ter vsebino, saj se izvajalci, ki bodo festival obiskali v začetku junija, zapisujejo različnim podžanrom industrijsko-noiserskega porekla. Festival bo sicer spremljal tudi dodatni program, med katerim najdemo avdio-video postavitve, kiparsko inštalacijo, fotografsko razstavo, solo sobo za nojzanje in jam session, ustrezen DJ-program ter seveda sejem avdio nosilcev in druge nojzerske robe. Na festivalu bo na voljo tudi vegetarijanska in veganska hrana, mesojedci pa boste morali hrano uloviti v bližnjih gozdovih. Vse dodatne povezave in informacije bodo objavljene v FB-dogodku  er na uradni strani ZNFI. Tam bodo navedene tudi možnosti spanja v Zasavju, in sicer v okoliških kočah ter na domačijah; bolj nezahtevni in pripravljeni na improvizacijo pa s sabo prinesite kako spalno vrečo in p

Radio Študent, 28. april 2016 ― Na dan, ko bo hram slovenske elektronske glasbe obiskala pretendentka za prestol techno kraljice, Nina Kraviz, bomo sobotni večer na valovih Radia Študent namenili nekdaj futurističnim zvokom, danes pa pravzapav arhaičnim, toda še kar in kar aktualnim zvokom, ki so od srede pa do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja iz Chicaga kot epicentra dogajanja postopoma osvajali svet.      Izrezki iz britanskih tabloidov:   Oddajo bomo posvetili fenomenu acid housa in kompilaciji ACID RAIN: Definitive Original Acid & Deep House 1985-1991, ki bi po svoji namembnosti kot antološka zbirka prej spadala v oddajo Razširjamo obzorja, kar pa ni mogoče zaradi njenega obsega. Šteje namreč kar pet cedejev, ki vključujejo nekaj čez šestdeset štiklov. Gre skratka za obsežno zbirko klasik, pa tudi bolj obskurnih biserov, nabranih na obrežju vetrovnega mesta ob Michiganskem jezeru. Avtor kompilacije Acid Rain, ki je pri založbi Harmless izšla leta 2013, je eden najpomembnejših didžejev britanske acid house eksplozije poznih osemdesetih let, starosta klubske scene in eden njenih najglasnejših aktivistov, 59-letni Terry Farley.     Mladi Terry Farley   Ron Hardy v čikaškem klubu The Music Box   Larry Levan v newyorškem klubu Paradise Garage   Londonski klub Shoom je bil prvi, ki je posvojil rumenega smeškota, ki je kmalu postal zaščitni znak acid house scene.    House večer The Trip v londonskem klubu Astoria     Dodatno branje: - The dawn of a rave new world – in pictures (http://www.theguardian.com/music/gallery/2014/feb/23/dawn-of-rave-new-wo...) - Back to the Acid: 2014’s Acid House Revival (http://crossfadr.com/2014/07/18/back-to-the-acid-2014s-acid-house-revival/) - Thatcher's War on Acid House (http://www.vice.com/en_uk/read/margaret-thatcher-war-on-rave-acid-house-...) - Acid House Parties Against the Lifestyle Police and the Safety nazis  (http://www.libertarian.co.uk/lapubs/polin/polin0

Radio Študent, 28. april 2016 ― Novice    Prihaja nov celovečerec v režiji nizozemskega elektronskega producenta Legowelta, ki se vrača k psevdonimu Occult Orientated Crime. Album Just a Clown on Crack, ki obsega šest skladb, bo pri založbi Dekmantel izšel 11. maja. Plata pod tem psevdonimom tako prihaja po dveh zgolj digitalnih izdajah v letih 2014 in 2015. V to, da gre resnično za njegov najbolj ambientalno naravnan projekt doslej, se lahko prepričate z videom za pesem Japanese Trains.         S svežim singlom Honest izpod prstov producenta Kingdoma nam streže ameriška R&B pevka Dawn Richard (aka D∆WN). Gre le za enega izmed številnih sadov njune skupne kolaboracije, ki bodo v dolgometražni obliki menda luč sveta kmalu ugledali pri založbi Fade to Mind. 24. junija na glasbene police prihaja EP ameriškega kantavtorja Connerja Youngblooda. EP The Generation of Lift, ki je bil samoizdan že leta 2015, bo v fizični obliki izšel pod okriljem založbe Counter Records, podružnice nam bolj znane Ninja Tune.  Kanadski lomilec ženski src Drake je včeraj razkril seznam 20 skladb, ki jih bo moč najti na njegovem najnovejšem albumu Views From the 6. Potem ko je nedavno za Apple Music izdal singla Pop Style in One Dance, ki ju oba najdemo na albumu, Drake zdaj čaka na jutrišnjo uradno izdajo njegovega težko pričakovanega četrtega celovečerca, ki ga bodo založile založbe OVO Sound, Young Money in Republic.     Ameriški raperji Flatbush Zombies so s svetovnim glasbenim občestvom delili skupni video za pesmi Smoke Break in Fly Away s svojega nedavno izdanega debija 3001: A Laced Oddysey.    Nov video pa predstavlja tudi kanadski band Holy Fuck, ki bo 27. maja pri založbi Innovative Leisure izdal svoj četrti dolgometražec z naslovom Congrats. Napoved plate so fantje pospremili s singlom Tom Tom, ki je zdaj zaživel tudi v živih podobah v zgodbi o frustriranem romunskem najstniku.   Za konec pa še nekaj iz domačih glasbenih logov. Boben-bas dvojec Megs, ki ga

Radio Študent, 28. april 2016 ― Secretly Canadian, 2016   Na današnji glasbeni recenzentski tapeti je tretji samostojni album montrealske zasedbe Suuns, fotografsko naslovljen Hold/Still. Kanadska četverica ga je pred slabimi štirinajstimi dnevi varno izdala pri založbi Secretly Canadian, ki so ji zavezani oziroma s katero sodelujejo že praktično od začetka svojega izdajanja. Po nominaciji za Polaris Music Prize, ki so je bili Suuns deležni za album Images Du Futur leta 2013, so se na novo izdajo pripravljali slabe dve leti. Prištejmo še eno leto, ker so vmes izdali še zanimiv kolaborantski album z Jerusalem in My Heart. Na račun tega bi lahko novi album pritegnil še kakšno poslušalsko uho, zelo uradno pa se omenja tudi Johna Congletona, nekega uveljavljenega producenta, ki jim je obdelal ploščo, kar pa je za večino glasbenih konzumentov itak trivialen podatek. Skratka – pompa je po svoje veliko, Suuns pa so predstavljeni kot neka pop progresiva, ki bi si morala zaslužiti več pozornosti. S to kratko sarkastično opombo sedaj ob strani se bomo današnje recenzije albuma lotili malce bolj pro et contra, z izpostavljanjem dobrih in slabih plati. S to metodo bomo operirali predvsem zato, ker bomo skušali pokazati, da je precejšnja razlika med tem, kako se ta album prodaja in kako je dejansko slišati. Poskušali bomo preseči ta klasični razcep med oglaševanjem in glasbeno izkušnjo same po sebi, ker je ta četverica imeniten primer za tako obravnavo ob novi albumski recenziji. Realno gledano so Suuns do sedaj poželi precej pohval in mestoma tudi zasluženo, to jim lahko priznamo. Vse od prvega albuma Zeroes QC iz leta 2010 nekako utirajo svoj značilni zvok, v katerem hitro prepoznamo pripovedni vokal Benjamina Shemieja in prepletanje tlatresočega sintesajzerskega basa ter bobnarskih, skorajda tipično elektronskih ritmičnih vzorcev. Skratka, kar so Suuns tudi na Images Du Futur prikazali v estetski spojini elektronskega rocka, se očitno nadaljuje tudi na novem albumu Hold/Still z malo bolj o