Novice

literatura

Razpis Ministrstva za kulturo za izbiro ponudnikov za izvedbo projektov

Javna agencija za knjigo, 26. marec 2015 ― Ministrstvo za kulturo RS je 13. 3. 2015 na svoji spletni strani www.mk.gov.si objavilo Javni razpis za izbiro ponudnikov za izvedbo projektov na podlagi nacionalnega programa za kulturo. Predmeta razpisa sta: lahko branje za odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju ter intenzivni začetni tečaj slovenščine za priseljenske otroke. Razpis je odprt do 13. 4. 2015. 

Razpis Ministrstva za kulturo za izbiro ponudnikov za izvedbo projektov

Javna agencija za knjigo, 26. marec 2015 ― Ministrstvo za kulturo RS je 13. 3. 2015 na svoji spletni strani www.mk.gov.si objavilo Javni razpis za izbiro ponudnikov za izvedbo projektov na podlagi nacionalnega programa za kulturo. Predmeta razpisa sta: lahko branje za odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju ter intenzivni začetni tečaj slovenščine za priseljenske otroke. Razpis je odprt do 13. 4. 2015. 
Slike v vzvratnem ogledalu

Slike v vzvratnem ogledalu

Airbeletrina, 26. marec 2015 ― »Spet želja, pisati v risalni blok, pisati dolgo, valujočo pesem / v dolgih, valujočih verzih na širok, pregleden, hrapav list« je verz, ki vase prelepo zajame pisanje Andreja Brvarja, prejemnika letošnje Prešernove nagrade za življenjsko delo – ob tej priložnosti je izšel prvi ponatis njegovih zbranih pesmi z zgovornim naslovom Retrospektiva (prvič izšlo 2007 pri isti založbi), ki nas popelje na slikovito potovanje po njegovem obsežnem in fascinantnem opusu.
Cvetnik jeseniških poetov

Cvetnik jeseniških poetov

Radio Študent, 25. marec 2015 ― Občina Jesenice je skupaj s Kulturno-umetniškim klubom Pegasus nedavno izdala knjižico Železarska lirika. Antologija jeseniških pesnikov, ki smo jo prebrali in jo kanimo v teli moljasti južini malce pokomentirati. Tako naslov kot videz dotičnih poezij sta obetavna, stripovska platnica, železarska poetika in jeseniška tuga. Poezija iz socioproletarske periferije, ne sliši se napak. Pri antologijskih poskusih je bolj kot sama stvar, tj. umetnost in poezija, bistvena matrika, po kateri je nekdo izbral in vkup nametal to ali ono delo, tega ali onega avtorja. To bo tudi fokus našega izvajanja, si pa predtem ne morem pomagati ne majčkeno poetizirati in izčrtkati drobčkeno skico samih poezij. Zjedkani prerezi sveta polzijo po razriti pesnikovi biti, dati jim verzificirano besedo in obstati, poskušam na pamet pesnikovati njihovo poetiko. Se pravi nič, česar ne bi bili vajeni iz siceršnje sočasne pesniške produkcije, razrezki nekih subjektov ter zdaj bolj zdaj manj, redkokdaj nič patetična ubeseditev. Nekaj povsem tradicionalnih, večinoma modernih nastavkov, ki pa praviloma, s preredkimi izjemami, niti približno ne prebijajo okova liričnega patosa, kot to npr. spetinspet razlamlja avtentična šalamunovska poezija. Še bi se razpisoval o pesmih, kaj lepšega in bolj poetičnega, vendar, kot rečeno, je treba predvsem reči kakšno o naravi naše antologijice. In tudi glede slednjega ne bi bilo treba biti pretirano rigorozen, če ne bi iz knjige bolj kot poezija butal ven izbor in njegovi posebni načini. Antologiziral je Jernej Kusterle. To se pravi, izbral, zbral, uredil in spremno besedo napisal Jernej Kusterle. Dalje je taisti zadevo še tehnično uredil ter tudi zastopal delnega založnika, Kulturno-umetniški klub Pegasus. Poleg tega pa je tudi eden izbranih in zbranih pesnikov ali, kot beremo v spremni besedi, najvidnejši predstavnik prekerne generacije do sedaj. Kje drugje se podučiti o kaki knjigi, kakor v njeni spremni oziroma uvodni oziroma kar obeh besedah. Naša
Alica ima 150 let

Alica ima 150 let

MMC Knjige, 25. marec 2015 ― Zgodbo o deklici v čudežni deželi je pred stoletjem in pol napisal Charles Lutwidge Dodgson, ki se je v literarno zgodovino zapisal s psevdonimom Lewis Carroll, njegova Alica pa je za vselej . . .
Poetično v umetnost: Ana Baraga skozi podobo in besedo

Poetično v umetnost: Ana Baraga skozi podobo in besedo

Trubarjeva hiša literature, 25. marec 2015 ― Gostja že tretjega večera iz serije Poetično v umetnost, kjer se na izviren način raziskujejo povezave med poezijo in drugimi umetnostmi, je bila Ana Baraga, ilustratorka takoimenovanega »novega vala« slovenske ilustracije. V povezavi z njenim lastnim ustvarjanjem sta se z moderatorjem Tomažem Lapajne Deklevo pogovarjala zlasti o ilustraciji, ki predstavlja most med črko in podobo. 
Urno približevanje finalu

Urno približevanje finalu

Trubarjeva hiša literature, 25. marec 2015 ― Polfinale urnih zgodb je pospremila pisateljica Gabriela Babnik, s katero je o njenem zadnjem delu Nočne pokrajine (Mladinska knjiga, 2014) spregovorila povezovalka večera, Anja Radaljac. Avtorica romanov in krajših proznih del, ki so brez izjeme povezana z Afriko, usodami ljudi, razpetih med staro celino in južnim kontinentom in fragmentov, poveznih z intimo notranjih hrepenenj obeh ras sredi puščavskih ravnic, je kot izhodišče za pisce izbrala fotografijo. Črno-belo, njeno lastno najdbo, ki je hkrati povezana z zgodbo Lasje (prav tako umeščeno v Nočne pokrajine) in katere del (detajl rok temnopoltega moškega) bi v skladu z željami Babnikove skoraj postal naslovnica omenjene knjižne izdaje.

SLONI, ODETI V ČRNINO

Špehšpilja, 25. marec 2015 ― Na začetku študentskih let sredi devetdesetih sem redno zahajal v knjigarno na vogalu Kongresnega trga. Tedaj je bila to obvezna destinacija, kamor se je zavilo vsakič, ko so me pete prinesle po peš po Slovenski cesti in se nisem mimo fijakal z razmajanimi zelenimi trolami ter ob nenadnem zaviranju šoferjev redno grabil za lesene stole, podložene s celim herbarijem žvečilnih. Če je Konzorcij na drugi strani takrat še prometne ceste ponujal pisano paleto kanoniziranih besedil, ki so mi jih v branje predpisovali profesorice in profesorji na anglistiki, je bila kotna knjigarnica vrelec čtiva za dušo. Od kopice stripov, kjer sem se na prvi pogled zaljubil v Larsonov The Far Side, do skorajda nepreglednih metrov fantazijske literature, izmed katere je s pisanimi in norčavimi naslovnicami izstopala serija o Discworldu, ki jo je pisal mož zvedavega pogleda in črnega klobuka, Terry Pratchett. Najbrž me je k njej pritegnila prav ta pobalinskost, ki so jo izžarevale naslovnice Josha Kirbyja. Kot bi zrl v prizore iz fantazijskih antologij skozi montypythonsko kukalo. In priporočila na hrbtni strani, ki so obljubljala najbolj krohotalno branje, kar jih je. S kančkom dvoma sem si izposodil nekaj začetnih knjig pri kolegu, ki je bil že zagret navdušenec nad ploščatim svetom, ki pluje po vesolju na hrbtu štirih slonov, stoječih na želvi velikanki. Listi so se obračali, kot bi bral na burji, in že po naslednjo dozo romanov sem se s polno denarnico odpravil v knjigarno, saj sem vedel, da knjig ne bom bral samo enkrat. Zakaj? Ker se je pod vrhnjo, huronsko smešno plastjo humorja ter literarnih in popkulturnih referenc skriva bržda najbolj z iskreno humanistično noto prežeto pisanje, kar ga lahko najdemo na lestvicah najbolje prodajanih knjig. Pratchett je po prvih nekaj romanih, v katerih se je norčeval predvsem iz klasik fantazijske književnosti, ugotovil, da je svet Plošče (kakor nosi ime v slovenskih prevodih, ki mu z izjemno prvega, Barve magije v prevodu Maje Novak, delajo kr

SLONI, ODETI V ČRNINO

Špehšpilja, 25. marec 2015 ― Na začetku študentskih let sredi devetdesetih sem redno zahajal v knjigarno na vogalu Kongresnega trga. Tedaj je bila to obvezna destinacija, kamor se je zavilo vsakič, ko so me pete prinesle po peš po Slovenski cesti in se nisem mimo fijakal z razmajanimi zelenimi trolami ter ob nenadnem zaviranju šoferjev redno grabil za lesene stole, podložene s celim herbarijem žvečilnih. Če je Konzorcij na drugi strani takrat še prometne ceste ponujal pisano paleto kanoniziranih besedil, ki so mi jih v branje predpisovali profesorice in profesorji na anglistiki, je bila kotna knjigarnica vrelec čtiva za dušo. Od kopice stripov, kjer sem se na prvi pogled zaljubil v Larsonov The Far Side, do skorajda nepreglednih metrov fantazijske literature, izmed katere je s pisanimi in norčavimi naslovnicami izstopala serija o Discworldu, ki jo je pisal mož zvedavega pogleda in črnega klobuka, Terry Pratchett. Najbrž me je k njej pritegnila prav ta pobalinskost, ki so jo izžarevale naslovnice Josha Kirbyja. Kot bi zrl v prizore iz fantazijskih antologij skozi montypythonsko kukalo. In priporočila na hrbtni strani, ki so obljubljala najbolj krohotalno branje, kar jih je. S kančkom dvoma sem si izposodil nekaj začetnih knjig pri kolegu, ki je bil že zagret navdušenec nad ploščatim svetom, ki pluje po vesolju na hrbtu štirih slonov, stoječih na želvi velikanki. Listi so se obračali, kot bi bral na burji, in že po naslednjo dozo romanov sem se s polno denarnico odpravil v knjigarno, saj sem vedel, da knjig ne bom bral samo enkrat. Zakaj? Ker se je pod vrhnjo, huronsko smešno plastjo humorja ter literarnih in popkulturnih referenc skriva bržda najbolj z iskreno humanistično noto prežeto pisanje, kar ga lahko najdemo na lestvicah najbolje prodajanih knjig. Pratchett je po prvih nekaj romanih, v katerih se je norčeval predvsem iz klasik fantazijske književnosti, ugotovil, da je svet Plošče (kakor nosi ime v slovenskih prevodih, ki mu z izjemno prvega, Barve magije v prevodu Maje Novak, delajo kr
Sladki bralski predsodki

Sladki bralski predsodki

Airbeletrina, 25. marec 2015 ― Pred kratkim mi je mladi pesnik poslal svojo pesem, ki je v njegovi domovini požela veliko pozornosti, opazili pa so jo tudi v ljubljanskih pesniških kuloarjih. Z mano jo je želel deliti, ker – ne vem točno, zakaj. Verjetno zato, ker ljudje svoje izdelke pač delimo, pričakujoč pohvale in strinjanje in odobravanje, s čimer utrdimo prepričanje, da smo že dovolj dobri in da so vrata v umetniški raj takorekoč na stežaj odprta. Cinična sem, seveda, toda hkrati vem, da takšno stališče utegne vse prevečkrat ustrezati resnici. Ko si takole pošiljamo izdelke, ko jih med seboj izmenjujemo, ne pričakujemo kritike, ne ribarimo za resnico, temveč bi prejkone radi, da se nič kaj dosti ne spremeni, da nam vsi povedo, kako smo že fajn in kako naj samo nadaljujemo. Nazadnje seveda trpita tako naša osebnost kot naša umetnost. Ampak to je že druga zgodba.
še novic