POEZIJA POVSOD!

Poiesis, 7. julij 2015 7.7.2015 so se pesmi iz projekta Poezija povsod! prvič pomešale med vas. Ne kot predmeti, ampak kot možnosti za pridobivanje novih izkušenj. Opazujte okolico, saj nikoli ne veste, kje, kako in kdaj vas lahko preseneti naključna pesniška zbirka. Zbirko lahko vzamete v roke, jo preberete in odložite, lahko jo vzamete domov in se ji prepustite v zavetju domačega naslonjača, lahko pa jo komu podarite in izkušnjo branja pesmi delite z drugimi … Ali na kratko: Preberi! Vzemi-preberi! Podari!   Avtorica projekta Katja Kuštrin   Zahvaljujemo se donatorjema pesniških zbirk Centru za slovensko književnost in Iztoku Osojniku.

H. HESSE: Pomembnost kritičnega sprejemanja in skepse

KEVD'R, 7. julij 2015 ― Morda zdaj, ko sem se ponovno lotila obirati iz Hessejevih kosti še zadnja mesena vlakna, še bolj kot prej menim, da je največ kar lahko človeku podariš, (svoja) zgodba. To je zato, ker je Hesse dojemal človeka kot nekaj enkratnega in neponovljivega, kot »enkraten poskus narave.« Pravi, da če bi človeka z ubojem lahko dokončno… More H. HESSE: Pomembnost kritičnega sprejemanja in skepse
Samota

Samota

LUD Literatura, 7. julij 2015 ― Kako veličasten je mir v tišini, ki ga človek prepozna po tem, da sebe v njem ne občuti. Kakor da bi se mir čutil v sebi in človeka sploh ne […]
Bela kot sneg (trilogija Sneguljčica): težave v Pragi

Bela kot sneg (trilogija Sneguljčica): težave v Pragi

Konteksti (Tomaž Bešter), 7. julij 2015 ― Salla Simukka je s prevodom Bela kot sneg kot nalašč k nam prispela z začetkom poletja. Poletje je bojda bolj naklonjeno krimičem. Z glavo na off in nasiljem v knjigi. Tam, kjer mora biti. Nasilje, ne glava. Nekoč si bom zagotovo vzel čas in temeljito raziskal, če a.) to, da poleti raje beremo krimiče, res drži ali gre le za varljiv občutek in b.) ali je branje o nasilju, kriminalu res sproščujoče. Oboje bom vzel kot delovno predpostavko. Zdi se, da drži. Iskanje zapletenih monolitov človeške psihe, preiskovanja temačnih globočin človekovega nerazumnega delovanja, neskončna nedoumljiva moč, do kod lahko raztegnemo iznajdljivost pri nemoralnih dejanjih, vse to in še mnogo več najdemo v žanrskih delih, ki pa vendarle privlačijo. Ena sicer bolj kot druga. A ljudje radi beremo takšne zadeve predvsem zato, ker radi vidimo, kako dobro premaga zlo in če smo kot bralci lahko soudeleženi pri razvozlavanju skrivnostnih zapletov – čeprav na koncu niti niso tako skrivnostni ali prepleteni – in se preizkusimo v odkrivanju ugank, je to lahko zelo kratkočasno. In pri tem ima končni pozitivni izid boja med dobrim in zlim nekako nujni vpliv na branje, v katerem vemo, da se kot bralci lahko zmotimo, pa je vseeno nad nami nekdo, ki je uganko pravilno rešil. Avtor seveda. In zato se lahko tudi prepustimo toku dogajanja, grizemo nohte in zavestno pozabimo na pozitiven konec. Uživamo v suspenzu in spregledamo tudi marsikatero napako, ki bi v literarnih krogih najbrž proizvedla grozo. Krimiči so pač za glavo na off in nasiljem, ki je varno spravljeno na papir ali zaslon. vir slike: emka.si Vse zgoraj opisano je na delu tudi v drugem delu trilogije Sneguljčica, delu, ki je prineslo slavo mladi finski pisateljici Salli Simukki. Prvi del je nosil naslov Rdeča kot kri in v njem smo spoznali najstniške junake, ki so se na lastno pest, s precejšnjo mero drznosti, predvsem pa sreče, uspešno borili proti kriminalnemu podzemlju, ki je nekajkrat nevarno streglo po življenju predvsem naslovne juna
Pop kultura in literatura

Pop kultura in literatura

Airbeletrina, 7. julij 2015 ― Nekateri bralci si boste morda upali priznati, da poznate film Vse moje bivše, romantično komedijo iz leta 2009. Scenarij je izviren ravno toliko, kot od komercialne holivudske produkcije lahko pričakujemo, vseeno pa je komedija dovolj prepričljiva, da zadovolji ljubitelje tega žanra. Začne se s prizorom poroke, kjer gre seveda vse narobe, a protagonistu tam uspe najti dekle, ki ga prepriča bolj kot vse druge – žigolo je torej moral čez mnogo preprek (stereotipno prikazanih žensk), da je končno ugotovil, katera je prava; vse skupaj pa je pospremljeno s kupom humornih dialogov in situacijske komike, ki sicer ni prav nič podobna resničnim komičnim življenjskim situacijam, vendar se ji bomo pač smejali, ker je zadrega drugih skoraj vedno osvobajajoča. A kaj točno ima omenjeni film skupnega s prvencem Delove novinarke Jele Krečič?
Literature ne umaže niti fašizem

Literature ne umaže niti fašizem

Dnevnik, 7. julij 2015 ― Za Hitlerja in nacizem so nekoč “navijala” tudi nekatera velika evropska in ameriška literarna imena. Po drugi svetovni vojni jih je bila peščica zato tudi obsojena – toda njihova literatura je ostala na policah knjigarn, četudi so knjižnice po...
Ciril Zlobec, pesnik ljubezni

Ciril Zlobec, pesnik ljubezni

Airbeletrina, 6. julij 2015 ― Ciril Zlobec, starosta slovenske pesniške besede, je v soboto 4. julija dopolnil častitljivih 90 let. Njegovo skoraj stoletje dolgo življenje se je začelo v kraški vasici Ponikve, rodil se je kot najmlajši v družini z devetimi otroki. Želel je postati slikar. Kot deček je narisal portrete svojih domačih, jih razobesil po steni, a ker nihče od njih ni pokazal posebnega navdušenja, je portrete potrgal in si obljubil, da nikoli več ne bo odvisen od mnenja drugih. Deček, ki mu je mama že takrat brala Kosovela, se je odločil, da bo pesnik.Pri trinajstih je napisal prvo pesem, navdahnjeno z ljubeznijo, in 77 let za tem, ob njegovem jubileju, smo dobili novo Zlobčevo pesniško zbirko, ki jo je, kot pravi, po dveh pesniških zbirkah o smrti (Tiho romanje k zadnji pesmi in Biti človek) v celoti posvetil ljubezni.

Gašper Malej: ***

Poiesis, 6. julij 2015 ― kakor pesem, ukrojena iz starčevske samote. ki jo boš skušal ubesediti še mnogokrat. temna govorica, ki se ponavlja na očesu nedostopnih krajih. žalost in dotikališča smrti. korak za korakom skozi vselej pretesne sobe. počasno odmikanje ljubljenih teles. na trenutke neverjeten vzgon moči, ki jo daje neki odhod. dostojanstvo, kljubovanje, milina. reka svetlobe, ki v spomin fiksira nasmeh. tako boš toplo trajala. prav ti.
še novic