Pogovor s Tonetom Škrjancem

Poiesis, 20. september 2015 ― Tvojo poezijo berem kot poudarjeno čutno poezijo; k temu me vodijo že naslovi zbirk Blues zamaha, Sonce na kolenu, Koža in za zdaj zadnja Sladke pogačice, če navedem le nekatere. Kje se pri tebi začne pesem: v duhu, na papirju, v telesu, njegovem mnogoterem gibanju, …? Bi rekel, da se začne v duhu pa tudi v telesu, ki je lahko v gibanju ali pa ne. Vse to se prepleta. Najprej v duhu oziroma v glavi, če ga tako povežem s telesom. Pesmi pišem na mah, kot se temu reče. Na začetku je beseda, več njih, morda slika, verz, kot nek ambient, temelj, ki se počasi razrašča v vse smeri. To se lahko pripeti kadar koli in kjer koli, zaradi česar se je že nemalo nesrečnih pesmi v nastajanju izgubilo v pozabi, preden sem jih uspel zapisati v kaj bolj obstojnega od svojega spomina. Doma je seveda lažje, pisalo in papir oziroma računalnik je nekje v bližini, vendar še vedno se najprej zgodi v duhu, potem pa precej nagonsko in neučakano zdrsne na papir. Čez čas še zadnja kontrola, kakšno premikanje, črtanje in dodajanje besed, stavkov, pogosto tudi koš za smeti. Tvoja prva pesniška zbirka Blues zamaha je izšla leta 1997, [...]
Superjunakinje v oddaji Sektor Ž, 19.9.2015

Superjunakinje v oddaji Sektor Ž, 19.9.2015

Prepih ~ Draft (Tea Hvala), 19. september 2015 ― Kosana Marić, foto Tilen Božič Po poletni pavzi se v eter Radia Študent vrača Sektor Ž, še vedno edina feministična radijska oddaja v Sloveniji. Tokrat dve reportaži: Teja O. je v začetku septembra v Mariboru obiskala predstavitev knjižice »Superjunakinje izza zidov!«, v kateri so Vstajniške socialne delavke zbrale zgodbe žensk, zaprih za zidovi totalnih institucij. Kot so zapisale v

Anja Grmovšek: Pariz

Poiesis, 18. september 2015 ― lahko se igrava skrivalnice in se z odejo pokrijeva preko glave potem pa v temi iščeva znane oči in domačo sapo ki je posledica brezskrbnega hihitanja ko mislim nočeva dati vedeti da so perverzne lahko si poiščeva samo najin kotiček zemlje kjer se bova ljubila ko bova hotela in si želela in kjer te niti soj zvezdnih luči ne bo motil med odpenjanjem moje bluze na stara leta lahko še vedno hraniva otroka v sebi ko se pretvarjava da ne znava črkovati najinih imen ko se v tujih mestih igrava domačina v domačem pa turista ko sladoledarje po svetovnih trgih nagovarjava v izmišljenem jeziku in ko z Eifflovega stolpa vpijeva da se bova utopila v ljubezni lahko sva odgovorna in resna ter na sobotna jutra odideva v stalno trgovino in v nakupovalni voziček mečeva stalne stvari ki sva jih pred tem zapisala na listek potem pa greva na belo kavo v bližnji lokal in pojeva francoski rogljiček ker naju to spominja na razposajena pariška jutra z vonjem po poletni sopari lahko sva ti in jaz ki pred večernim ljubljenjem vsak na svoji strani postelje bereva strokovna dela o grški tragediji in se vsakič znova poglabljava v filozofske razprave če je [...]
Ali bi slovenski avtorji ob dostojnem plačilu pisali boljše knjige?

Ali bi slovenski avtorji ob dostojnem plačilu pisali boljše knjige?

Airbeletrina, 18. september 2015 ― Na enem od medsosedskih obiskov, ki sem se jih udeležila v zadnjem času, in recimo v slovo poletju, sem spet dobila vprašanje, ki me pogosto doleti, ko se znajdem v družbi ljudi, ki se zanimajo za moje delo. Ker očitno nekateri še berejo časopise, približno vedo, kaj počnem. Pišem knjige in recenzije. Včasih tudi žiriram ali poučujem na delavnicah tako imenovanega kreativnega pisanja. Toda drugo vprašanje je, ali se da od vsega naštetega tudi preživeti? Da je to vprašanje za slovensko pisatelja postalo stalnica, in kot trdi Slavko Pregl v knjigi Prerok na tankem ledu, ki je izšla ob njegovi jubilejni obletnici, me je spreletelo ne samo na tistem medsosedskem srečanju, temveč sem z njim soočena skoraj na vsakem literarnem gostovanju v Sloveniji, posebej med šolajočimi se mladostniki.
Sviloprejka: nekaj gnilega je v deželi pisateljev in založnikov

Sviloprejka: nekaj gnilega je v deželi pisateljev in založnikov

Konteksti (Tomaž Bešter), 17. september 2015 ― V rokah sem Sviloprejko imel že julija, pa sem jo hranil za dopust, ki sem ga imel mesec dni kasneje. Ker sem bil prepričan, da si je vredno prihraniti to branje za okoliščine, ki me ne bodo motile z drugimi vsiljivci. Imel sem načrt. V tem času sem naletel seveda na kopico drugih knjig, ki jih je potrebno prebrati. Kaj potrebno, nujno. Mesec dni mine, največja vročina letos rekordno toplega poletja počasi že izgublja svojo udarniško moč, jaz pa končno pred vrati težko pričakovanega oddiha. In pakiramo, vkup mečemo vse tisto, kar potrebujemo, kar mislimo, da bomo potrebovali, a kmalu to vse nadomesti zgolj najnujnejše. Med pripravljenimi rečmi je svoj prostor našlo tudi nekaj knjig. A med tistimi, ki so odšle z nami, Sviloprejke ni bilo. Ne nalašč. Preprosto izpustil sem jo, povsem nevede in nenačrtovano. In ko premišljujem, kako pomemben je časovno prostorski kontekst pri mnogih rečeh, ki jih počnemo, najbrž enako velja za branje. Najljubši kotiček, mir, leže, sede, v stoji, ali pa nekje daleč proč od vsakodnevnih obveznosti. A sprememba načrta v tem primeru ni bila v nobeno škodo. Vir slike: emka.si V nekaterih knjigah lahko uživamo kadarkoli. Pri teh je ta spontanost, nenačrtnost, časovna in prostorska sproščenost, s katero se jih lahko lotimo, njihova pomembna lastnost. A takšnih knjig v resnici ni tako zelo veliko. Sviloprejka pač spada mednje. Brez težav se je lotite kjerkoli in kadarkoli. Nisem še čisto prepričan, ali je to zaradi izvrstne pisateljice ali zaradi žanra – v obeh primerih bi šlo za izrazito osebno mnenje, v drugem še nekoliko bolj (niso vsi namreč ljubitelji detektivk in krimičev), a če bi si kdaj želel seznama knjig, na katerem bi bilo zgolj branje, ki niti ni nujno svet spreminjajoče, izobraževalno ali kako drugače koristno, pa je vendarle v čisti užitek, potem bi na njem pristala tudi dela, pod katerim se s psevdonimom Robert Galbraith podpisuje J.K. Rowling. Tako si se pritihotapil k meni, s kislino,Ki mi razžira drob, mi ukradel, kar naj

Andraž Polič: Od teksta do songa – pesniško-glasbena delavnica

Poiesis, 17. september 2015 ― Kako med poezijo in glasbo najti song – besedilo, ki ga glasba shrani v čustven spomin. Iskali bomo možnosti uglasbitve (na kitari) za najrazličnejše pesniške izraze v vokalni interpretaciji. Delavnica bo potekala v dveh delih in sicer v Hostlu Celica v nedeljo 25. oktobra 2015. Delavnica bo trajala od 11.00 do 12.30 in od 14.00 do 15.30. Med obema deloma bo odmor za kosilo v lastni režiji. Zainteresirani udeleženci in udeleženke naj pošljejo tri pesmi po lastnem izboru na poiesismail@gmail.com do najkasneje 10. oktobra 2015. Število udeležencev in udeleženk je omejeno. Tri najbolj uspele songe bo avtor in vodja delavnice Andraž Polič javno predstavil na koncertu Andraža Poliča in Ariela Cubrie v torek 27. oktobra v Hostlu Celica. Obvladanje glasbenih inštrumentov ni pogoj za sodelovanje na delavnici! Cena: 35,00 eur, 25 eur za dijake, študente in brezposelne (vsi z veljavnim potrdilom).   Avtor delavnice Andraž Polič Organizacija: Poiesis, KUD Sestava, Zavod za sodobne umetnosti in kulture Gulag Foto (c) Katja Kuštrin
še novic