Poiesis, 11. januar 2016 ― Čakam, da se zdani, ko se bodo stvari obrnile na bolje. Čakam na svoj šestnajsti rojstni dan, ko bo vse drugače. Danes sem našla na pol pokajen čik. Saj ne kadim, je pa razlog, da vprašaš ljudi za nekaj, kar ti lahko dajo. Ogenj. Malce toplote. Lakota jih plaši. Punca mi je dala preostanek svoje kitajske hrane. Sem jedla z njeno vilico. Čez nekaj časa bakterije niso več pomembne.   Nekaj starega mi je padlo v oko. Izdihnem njeno ime. Fionnuala. Varuje me. Fionnuala. Vir svetlobe. Mami je prebrala kar sem napisala. Fionnualine blazinice prstov počasi mešajo izbokline dol po moji hrbtenici, kot kocke sladkorja v vročem čaju.   Napisala sem »vzleti« v svoj dnevnik. Fionnuala me je dala spat, kjer sem sanjala, da sem OK. Volk se je vrnil, grize mojo zavest. Hrani se z grehom. Foter je totalno znorel. Moja hči pa že ne. Ne bi mi smelo biti všeč, potem tega ne bi napisala.   En moški je bil prijazen. Funt v mojem naročju. Kapučino je samo kava s peno. Sem mislila, da je kaj več. Vse stene so sesute. Tu sem, kar sem. Noči so predolge, čez vso Irsko, peš, brez denarja in s starimi supergami. [...]

Poiesis, 10. januar 2016 ― V omnibusu Newyorške zgodbe, v tistem delu, ki ga je režiral Martin Scorsese, je prizor, v katerem Nick Nolte, umazan od barv, zanosno slika. Spomnim se, da sem si ob ogledu filma rekel: »To je to, to je umetnost, ustvarjanje z rokami, ne pa tisto mukotrpno šnicljanje verzov …« Si pesnica in pisateljica, ukvarjaš pa se tudi s keramiko. V čem je razlika med brušenjem verzov in gnetenjem gline? Med pregovorno intelektualnim delom in pregovorno ročnim delom? Ali pa je pisanje poezije tudi stvar telesa, telesnosti; ne nazadnje je tvoja poezija močno zaznamovana s telesnostjo, pa naj gre tu za erotiko ali za prizore s podeželja … Ha, meni se je pisanje poezije od nekdaj zdelo neracionalno početje … Vsaka umetnost, vsaka duhovnost je zame odklon od racionalnosti, je po svoje norost. Če spraviš otroka na svet, moraš poskrbeti, da ne bo lačen in da ga ne bo zeblo – to je racionalno. Da ga poleg tega še ckrljaš in mu poješ, ni racionalno. Vendar brez tega ne bo preživel. S človeštvom je podobno. Tako tudi čutim zadrego, kadar kdo opisuje poezijo kot stvar uma, jezika, besed. Pesmi vendar ne pišeš zaradi besed, glasbe ne skladaš zaradi not. Brez besed [...]