Skrivna zgodovina: privlačna v črnini

Skrivna zgodovina: privlačna v črnini

Konteksti (Tomaž Bešter), 18. september 2016 ― Ana Ugrinovič, ki je bila kot urednica na Cankarjevi založbi ena tistih, ki so poskrbeli za izid Donne Tartt in njene Skrivne zgodovine v slovenskem jeziku, je na predstavitvi zadnje trojke Modernih klasikov, kjer je knjiga tudi izšla, izjavila, da je imela že zelo dolgo namen, da k nam pripelje tudi to kultno branje. In res, ko sem odložil Skrivno zgodovino, sem se vprašal, kaj je narobe z njo, da je bilo na slovenski prevod potrebno čakati skoraj 25 let. Pa v resnici ne vem. Ja, lahko bi se šli to igrico, pa ne mislim izgubljati prostora s tem, da bi ugibal, kaj je v tej knjigi napak storjeno. Mnogo raje bom pisal, kaj je na tej knjigi zanimivega. Ker tega res ni malo. Ne, ta žanrski širokopotezni roman o mladini in njihovih fascinacijah, soočanju z dekadenco, ki ji niso kos, je vse prej kot dolgočasen. vir slike: emka.si Skrivna zgodovina je zgodba o študentu Richardu, ki bolj zaradi pobega od doma kot zaradi česa drugega odide na študij v Vermont, kjer se po začetnih ovirah uspe pridružiti izjemno zaprti skupinici študentov klasične filologije in počasi začenja spoznavati tako svoje štiri sošolce kot tudi profesorja Juliana in njihov način življenja in dela. A knjiga se ne prične tu. Knjiga se prične mnogo bolj razburljivo. Takoj po dveh straneh je bralcu namreč jasno, da je eden od teh sošolcev Julianovega razreda mrtev in da so ga ostali umorili. Ne, ni bila nesreča. Vse skupaj je bilo skrbno načrtovano in naš pripovedovalec Richard, skozi čigar oči Skrivno zgodovino beremo vseh njenih petsto in še nekaj strani, nam da jasno vedeti, da je to nekaj, kar se je moralo zgoditi, tako ali drugače. Zato je prvi del knjige pravzaprav pojasnjevanje, zakaj in kako je do tega sploh prišlo. Zanimivi so neverjetno pametno odmerjeni počasi zgradbo postavljajoči profili Charlesa, Camille, Henryja, Francisa in Bunnyja, tudi Juliana in Richarda samega, ki vzdržema peljejo dogajanje v točko, ki nam jo je pisateljica razkrila takoj na začetku zgodbe. Druščina je povsem vpet
Prečkanje Islandije: Življenjski projekt

Prečkanje Islandije: Življenjski projekt

KEVD'R, 17. september 2016 ― Filmski režiser in fotograf Jure Breceljnik je slovenskemu občinstvu znan po številnih dokumentarnih filmih. Zanimale so ga – lansko leto je žal preminil – predvsem ekstremne situacije, adrenalinski športi, težke vremenske razmere … Njegov opus je pester in bogat, med drugi obsega celovečerni dokumentarec Divji ter dokumentarni portret briških vinarjev Terra Magica. Ljubezen do fotografije, … More Prečkanje Islandije: Življenjski projekt
Kapitan Fantastični: Superjunak za novo tisočletje

Kapitan Fantastični: Superjunak za novo tisočletje

KEVD'R, 16. september 2016 ― Počasi a odločno se rojeva nov rod superjunakov. Če so bili le-ti včasih mišičasti in molčeči Arnold, Stallone in Van Damme, so to danes plačanci z gofljo, čarovniške najstnice prepametne za svoje dobro in odred odpisanih, zakrknjenih kriminalcev. Naše dojemanje dobrega in zlega se, v luči padlih avtoritet, pokvarjenih politikov ter pritlehnosti rimokatoliških funkcionarjev,  korenito … More Kapitan Fantastični: Superjunak za novo tisočletje

Nagrado Kristal Vilenice 2016 je prejela Katerina Kalitko

Vilenica, 16. september 2016 ― Razglasitev prejemnice nagrade Kristal Vilenica 2016, ki jo predsednik žirije Martin Dyar podal v imenu svojih kolegov žirantov Lesa Wicksa, Suzane Tratnik, Neila Astleya in Thomasa Zandegiacoma Del Bela. Žirija letošnjega Kristala Vilenica je uživala pri svojem delu. Vsi člani in članice so svoje sodelovanje doživljali kot privilegij. Z velikim zadovoljstvom smo prebirali dela 19
Umori na podeželju

Umori na podeželju

Airbeletrina, 16. september 2016 ― Nedavno je pri nas vladala prava evforija zaradi poddaje Serial, trenutno pa se mnogi tudi na tej strani Alp navdušujejo nad American Crime Story, kar je lepo in prav, ampak mimo vseh teh ljubiteljev resničnih zgodb o zločinu gre ena taka žmohtna domača stvar, ki je še toliko bolj ne bi smeli zamuditi. Dobro, gre za knjigo, tako da bo treba vložiti malo več napora od dolpotega in poslušanja/gledanja. Ampak gre pa tudi za slovenski zločin, zato po drugi strani ne bo treba dosti napenjati možganov v iskanju morilca (v primeru O. J. Simpsona si je namreč treba hudimano razbijat glavo). Ker itak, da je mož oziroma ljubček – to je pač naš ekvivalent butlerja.
Malek in Vanč 2.0

Malek in Vanč 2.0

Airbeletrina, 15. september 2016 ― Ne gre za to, da bi bil protagonist Partljičevega najnovejšega romana Nebesa pod Pohorjem, Pepček Zavec, posebno povezan z Jožetom Malekom, niti ne, da bi bil njegov nekdanji gastarbajterski kolega, v času odvijanja romaneskne zgodbe pa lažni angel varuh, Lojz Laufer, posebno povezan z Vančem, protagonistoma njegove drame in kasneje znamenitega filma Moj ata socialistični kulak. Povezana sta že, ne pa posebno.

Poiesis danes in kaj se bo dogajalo v prihodnje

Poiesis, 15. september 2016 ― Počasi se selimo v jesen in z jesenjo se vrača tudi Poiesis in, kot je pri Poiesis to že v navadi, se vrača nekoliko spremenjena. Poiesis je od aprila 2015 do julija 2016 delovala kot spletna revija za poezijo, od današnjega dne dalje pa deluje kot platforma za poezijo, ki se bo posvečala predvsem objavljanju e-knjig ter organizaciji različnih dogodkov, delavnic, predavanj, javnih pogovorov … Stran urejajo Katja Kuštrin, Peter Semolič in Jaka Železnikar. Do konca letošnjega leta tako načrtujemo objave štirih e-knjig in sicer dvojezične pesniške zbirke Marie Pawlikowske-Jasnorzewske in Justyne Radczyńske »Dve poljski pesnici«, pesmi je izbrala, prevedla in uredila Katarina Šalamun Biedrzycka, pesniško zbirko v angleščini pišočega nepalskega pesnika Keshaba Sigdela in pesniško zbirko bosanskohercegovskega pesnika Darka Cvijetića, obe zbirki sta prevedla Vera Pejovič in Peter Semolič, ter zbornik s pesmimi udeleženk in udeležencev Pesniške delavnice Poiesis 2016. Ob tem pa načrtujemo tudi kar nekaj pesniških in s poezijo povezanih dogodkov. Seveda pa bodo ostale dejavne tudi že obstoječe rubrike, kot sta na primer forum Prebiranja, ki ga vodi Kristian Koželj in na katerem lahko bralke in bralci komentirate z njegove strani predlagane pesniške zbirke ali pa predlagate v branje zbirke po svoji izbiri, ter rubrika Fotogalerija, [...]

Pravljica za lahko noč

Plažnice, 15. september 2016 ― Po vsem kraljestvu je razposlal svoje sle, ki so razglašali, da si kraljevič izbira nevesto in da naj se na dvoru oglasijo vse mlade deklice, ki se jim zdi, da bi ga lahko očarale.

Pravljica za lahko noč

Plažnice, 15. september 2016 ― Po vsem kraljestvu je razposlal svoje sle, ki so razglašali, da si kraljevič izbira nevesto in da naj se na dvoru oglasijo vse mlade deklice, ki se jim zdi, da bi ga lahko očarale.
Rožančeva nagrajenca sta Robert Simonišek in Jure Jakob

Rožančeva nagrajenca sta Robert Simonišek in Jure Jakob

Trubarjeva hiša literature, 15. september 2016 ― V Cankarjevem domu so razglasili dobitnika Rožančeve nagrade, ki gre letos v roke dveh avtorjev. Robert Simonišek prejme priznanje za zbirko esejev Trk prostorov, v kateri presenetljivo sveže in vabljivo razmišlja o različnih rečeh, Jure Jakob pa je nagrajen za zbirko Hiše in drugi prosti spisi. V tej piše o dejanjih, krajih, poteh, ljudeh, ki so se nas dotaknili. Več na spletnem portalu MMC RTV SLO. Foto: BoBo {fshare id=2612}
Tišimin pisk

Tišimin pisk

Radio Študent, 15. september 2016 ― Tako zelo te pogrešam, kar je nemoč srečanja tega, kar nisem, s tem, kar bi moral postati., je eden zveriženo zverziranih krhljev v drugih poezijah Uroša Praha, pri Centru za slovensko knjiženost izdani knjigi, naslovljeni Tišima. Mmmmm mirno uzurpira brez kričanja vzpostavljeno brezzvočnost, mimikrija minira njen neobstoj. Tišina je spodletelost lastne abstrakcije. Džumbus akvivalent gluhega vakuma. In pesem, pesmi? Mesim plesni. Prerežejo nek obstoj, boj za preboj v moj. Primerno, nujno podupliran do čez onstran sebe. Njegov prerez. Pesmi Tišime res režejo. Oz. rezljajo, rezbarijo, razrezujejo, zarezujejo v verz, stran, tisk, pesem, knjigo. Vse so razrazščene mimo redoljubnih postrojev, njihov red ljubi rojenje, rojevanje, izrojevanje v lastnih raztrganinah, Iz sključitve bo tudi tu nekaj zraslo iz na eni strani stisnjenih, zdrgnjenih in na drugi razmaknjenih vretenc – In vnanja podoba je notrinina mina resničnosti. Videz razmaskira, zmasakira masko. Kakor so formalno nametane, je njihova struktura glas misli, kot lepota oz. gnus duši in špiker piscu. Govorijo, izrekajo marsikaj, fragmentirano vse, lakota, ljubezen, fukfehtarska, fuk dajajoča slast, atentatorske sulice pigmejcev, evropska univerzalnost, pec v nesnagi stoksicirane objesti, pobočja bazenov, smrti, cmurških dušnih pejsažev, in seveda begunci. Pardon, migranti. Ste mislili, da boste ušli, migrirali? …naj se rodi malo kasneje naj bo pogumna naj ne odneha naj poskusi še enkrat naj si upa… Univerzum poezije je univerzum kot tak, meri, veča, oži, oživlja, ubija naj ga bralec oz. poslušalec. Mi vam v usta pljuvamo okus. Polna je malih gravžev, ki nesnažijo našo predstavno moč, …zgrabiti kožo na vrhu, objestno povleči gor. … Sem ščene, poscan strah, prah – mimogrede, kako krasno sodomizirana sta, besen vase…, …kjer se lišaj v sluz obrača…, Nabodeni ježki razmesarjeni razbiti sluz kri ose srčeni cvrčanje iz rumenih jajčec se pocedi topla
še novic