Narejeno pod rdečo zvezdo

Narejeno pod rdečo zvezdo

Radio Študent, 29. november 2016 ― Ostanki nespremenljive politične brigade. Časi nepredstavljivo kvalitetnih in dobro obiskanih ekipnih športov. Pot čez mejo z namenom pridobitve velikih čokoladnih jajc, v katerih se skrivajo plišaste igračke. Tako se v obrobju možganov potikajo spomini na Jugoslavijo tisti generaciji, ki je v času njenega razpada bolj kot ne dobesedno zgolj “srala” naokoli. Tisti malo starejši pa so svoje spomine strnili v zborniku Made in Yu  2015, ki ga je letos izdala Založba ZRC.   Začenši s Francem Trčkom in člankom o okusih SFRJ dobimo vtis, na kakšen način se bodo te prežvečene teme lotevali pisci. Od Gavrilovića do rdečega potnega lista nas vodi duh po nostalgiji in železni roki ne nujno namernega konzervativizma, zavitega v tančico dobrih starih časov mladosti, arome katerih prav proustovsko vzbujajo bolj ali manj hotne pretekle trenutke, bolj ali manj vredne zapisa.   Nekateri od obravnavanih proizvodov so se skozi leta uspeli ohraniti tudi v vsakdanu sodobnega šentflorjanca, kar kaže na nekaj bolj občih kvalitet produktov, ki so bili vzeti pod drobnogled zaradi – najpogosteje – otroškega spomina. V katero smer se le-ti kasneje obrnejo, pa se razlikuje od članka do članka. Tanja Petrović, hkrati tudi ena od urednikov zbornika, se je prav tako posvetila okusom, vendar že na bolj geopolitičen pristopni način. Samo dostopnost kave, v tem primeru osredotočanje na izdelek kot tržni produkt, nadomesti z antropološko razlago njegovega umeščanja v kulturi. Podobno se Jernej Mlekuž, drugi od urednikov, loteva bureka. V resnici gre zgolj za deviacijo njegovega doktorskega dela Burek.si?!, ki ga nekateri zmotno mešajo z razvpitim diplomskim delom z isto tematiko.   Eden bolj poglobljenih člankov v zborniku je žal tipičen primer izkoriščanja neplačanega študentskega dela. Za Jugoslovanizacijo kavbojk sta Breda Luthar in Maruša Pušnik uporabili izsledke raziskave študentov, kar brezsramno omenita na začetku članka. Seveda brez vsakršnih imen študentov, kar je raz
Facelifting domačega zaliva

Facelifting domačega zaliva

LUD Literatura, 29. november 2016 ― Ogorki v pesku Poletje je in jaz odraščam na jadranskem otoku. Kopamo se v našem največjem in najlepšem zalivu. Trušč in hrušč. Otroci tečejo naokoli, matere kričijo, ljudje se potikajo po prodnati […]
Beseda leta – predloge zbiramo od 1. do 20. decembra

Beseda leta – predloge zbiramo od 1. do 20. decembra

ZRCalnik, 29. november 2016 ― Konec leta je čas za inventure, oziramo se na pretekle mesece in ugotavljamo, kje smo se dobro odrezali in kje, žalibog, malce manj dobro. Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU glede tega nimamo nikakršne slabe vesti, leto 2016 si bomo zapomnili po tem, da smo predstavili prenovljeno različico jezikovnega portal Fran in… Več Beseda leta – predloge zbiramo od 1. do 20. decembra
Kamel Daoud: Primer Mersault

Kamel Daoud: Primer Mersault

KEVD'R, 29. november 2016 ― Alžirski pisatelj in novinar Kamel Daoud v  romanu Primer Mersault, ki je izšel letošnjega leta pri Mladinski knjigi, razvija svojevrsten dialog s Camusom. Pravzaprav gre za precizen komentar Camusove, oziroma Mersaultove zgodbe – Daoud knjigo obravnava namreč kot da njen avtor ni Camus ampak Mersault sam. Obravnava isto zgodovino ampak se je loti iz druge perspektive. Prvoosebni … More Kamel Daoud: Primer Mersault
Susanna Tamaro: »Nismo tako izjemni ali tako nepomembni, kot mislimo, da smo.«

Susanna Tamaro: »Nismo tako izjemni ali tako nepomembni, kot mislimo, da smo.«

Airbeletrina, 29. november 2016 ― Ustvarjalna pot tržaške pisateljice Susanne Tamaro izpolnjuje podobno pot kot njena književna dela: pot premagovanja. Njen prvi roman Illmitz so založniki zavrnili. Javna italijanska televizija RAI, s katero je v osemdesetih letih sodelovala, je ni hotela zaposliti, saj se jim kot ženska z diplomo iz režije ni zdela dovolj izobražena. Po objavi njenega prvega romana La testa fra le nuvole(1989)je zbolela za astmatičnim bronhitisom in se iz Rima preselila v umbrijsko mesto Orvieto. Kritiška javnost jo je prvič zares slišala leta 1991, ko je njen drugi roman Per voce solo prejel mednarodno nagrado PEN. Njen tretji roman, ki ga lahko beremo tudi v slovenščini (Cankarjeva založba, ponatis 2016) – Pojdi, kamor te vodi srce – pa je doživel komercialni
Po rdeči nitki v srce

Po rdeči nitki v srce

KUD Logos, 29. november 2016 ― Tadeusz Różewicz, eden najbolj znanih, cenjenih in prevajanih poljskih pesnikov 20. stoletja, sicer pa tudi prozaist, dramatik in scenarist, se je rodil leta 1921 v Radomskem, umrl pa aprila 2014 v Vroclavu. Njegovo pesnjenje je v veliki meri zaznamovala vojna izkušnja, ki ga je z razveljavljenjem vseh humanističnih vrednot vodila preko »smrti [stare] poezije« v [...]
Filmska projekcija: Lahola v Sloveniji (poročilo z dogodka)

Filmska projekcija: Lahola v Sloveniji (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 29. november 2016 ― Torek, 29. novembra, je bil posvečen slovaškemu ustvarjalci Leopoldu Laholi (1918–1968) in filmu Tri četrtine sonca iz leta 1959, ki je nastal po njegovem scenariju. Nekaj besed o njem sta spregovorila profesorica na Slovakistiki Špela Sevšek Šramel in Luka Jereb, ki je iz Lahole magistriral. Ta večer je spodbudil Andrej Rozman Roza, ki ima ogromno zbirko čeških in slovaških filmov in je Šramelovi posodil kopijo filma v ogled, veliko navdušenja nad Laholo pa je med študenti širil tudi profesor slovakistike Andrej Rozman.
še novic