Poiesis,
12. januar 2017
― 12 črk mojega imena, skupaj, sem pomislil, oblikuje mojo identiteto. Meditiral sem o svojem imenu. Moje ime, NAPISANO Z VELIKIMI ČRKAMI, moje ime, Napisano z Malimi Črkami in Velikima Začetnicama, moje ime, v Times New Roman, velikost pisave 12, moje ime s pripono, moje ime s predpono, moje ime je prestalo niz sprememb in se spremenilo v burko! Kdo sem? Ime! Toda tudi ime, o katerem sem meditiral, je že zdavnaj postalo številčna entiteta. 1/147: uprava preveri registracijo in potrdi mojo identiteto; 2492318: imigracijski urad preveri, ali se ujemam z vpisom in potrdi mojo nacionalnost. Moje ime mi preprečuje, da bi se identificiral; moje ime prispeva k moji ranljivosti; moje ime samo izkazuje moje neobstajanje. Zato sem se tiho odločil, da odgrnem tančice svojega imena, da bi videl, kako moje začasne identitete tonejo v pozabo. Prevedla Vera Pejovič in Peter Semolič (pesem je iz dvojezične pesniške zbirke Keshaba Sigdela Barve sonca / Colours of the Sun, ki izide pri Kulturno-umetniškem društvu Poiesis januarja 2017)