Dolgo poročilo o kratkem žrebanju v akciji Beseda leta

Dolgo poročilo o kratkem žrebanju v akciji Beseda leta

ZRCalnik, 12. januar 2017 ― Kot smo obljubili, smo se danes lotili težke naloge: izžrebati nagrade v akciji Beseda leta 2016. Najprej je bilo treba spisek glasovalcev in glasovalk, ki je obsegal več kot tisoč enot, razrezati na lističe. Kar je pogumno opravil glavni urednik Založbe ZRC, mag. Aleš Pogačnik:               Lističe smo stresli… Več Dolgo poročilo o kratkem žrebanju v akciji Beseda leta

Arhitektura ni več moško področje, arhitektke sooblikujejo sedanjost

ZRCalnik, 12. januar 2017 ― Arhitektura je še do nedavnega veljala za izrazito moško področje in po statističnih podatkih je v Veliki Britaniji še danes kar 76 odstotkov arhitektov moških. V Sloveniji je 56 odstotkov članov Zbornice za arhitekturo in prostor (ZAPS) ženskega spola. Kaj vpliva na položaj arhitektk v tem poklicu? Kakšne projekte izbirajo? Ali se drugače lotijo arhitekturnega… Več Arhitektura ni več moško področje, arhitektke sooblikujejo sedanjost

Vodnikova domačija

STRIP.ART.NICA, 12. januar 2017 ― Živel strip! Živela animacija! . Fino kolo Tanje Komadina & Posta Benandante*. Posvečeno Piermariu Cianiju Strip in poštna umetnost Galerija Vodnikove domačije Šiška, Vodnikova cesta 65, 1000 Ljubljana . ODPRTJE: četrtek, 12. januar 2017, ob 19.00 // do 9. 2. . V sklopu 12. mednarodnega natečaja Živel strip! Živela animacija! napovedujemo razstavo del, ki bodo […]

»Sto ljudi, sto čudi« ali Jamesov mnogoplastni izkustveni univerzum

KUD Logos, 12. januar 2017 ― William James: Raznolikost religioznega izkustva: Študija človeške narave Založba Krtina, Ljubljana 2015, str. 464; prev. Sebastjan Vörös Recenzija je bila že objavljena v filozofski reviji Analiza, št. 1, letn. XX, 2016, str. 117–122. Raznolikost religioznega izkustva (The Varieties of Religious Experience, 1902),[1] klasika eminentnega ameriškega psihologa in filozofa Williama Jamesa (1842–1910), ki je nedavno naposled izšla v [...]

Keshab Sigdel: Identiteta

Poiesis, 12. januar 2017 ― 12 črk mojega imena, skupaj, sem pomislil, oblikuje mojo identiteto. Meditiral sem o svojem imenu. Moje ime, NAPISANO Z VELIKIMI ČRKAMI, moje ime, Napisano z Malimi Črkami in Velikima Začetnicama, moje ime, v Times New Roman, velikost pisave 12, moje ime s pripono, moje ime s predpono, moje ime je prestalo niz sprememb in se spremenilo v burko!   Kdo sem? Ime! Toda tudi ime, o katerem sem meditiral, je že zdavnaj postalo številčna entiteta. 1/147: uprava preveri registracijo in potrdi mojo identiteto; 2492318: imigracijski urad preveri, ali se ujemam z vpisom in potrdi mojo nacionalnost. Moje ime mi preprečuje, da bi se identificiral; moje ime prispeva k moji ranljivosti; moje ime samo izkazuje moje neobstajanje.   Zato sem se tiho odločil, da odgrnem tančice svojega imena, da bi videl, kako moje začasne identitete tonejo v pozabo.   Prevedla Vera Pejovič in Peter Semolič   (pesem je iz dvojezične pesniške zbirke Keshaba Sigdela Barve sonca / Colours of the Sun, ki izide pri Kulturno-umetniškem društvu Poiesis januarja 2017)

O B V E S T I L O !

STRIP.ART.NICA, 11. januar 2017 ― Spoštovani! Na Hrvaškem se pod roko prodajajo srbski škart stripi, nekaj te robe se je pojavilo tudi v Sloveniji. V zadnjem mesecu se vas je kar nekaj oglasilo, če vam zamenjam te stripe. Ne bo šlo! Ne menjam stripov, ki so kupljeni od prekupčevalcev brez računov!
Mestne zelene površine – zračni filter, ki blaži hrup in boljša kakovost zraka

Mestne zelene površine – zračni filter, ki blaži hrup in boljša kakovost zraka

ZRCalnik, 11. januar 2017 ― Z oddaljenostjo mesta od zelenih površin se je nekdaj merila njegova urbanost – in kako svetovljanski so njegovi prebivalci, ki jim več kot polja in gozdovi pomenijo asfalt in mestna infrastruktura. Ti časi so minili, mestne zelene površine so bolj kot kadarkoli dragocenost, hiter dostop do njih pa merilo, kako se je urbanistom posrečilo načrtovanje.… Več Mestne zelene površine – zračni filter, ki blaži hrup in boljša kakovost zraka
Izpuščanje življenja

Izpuščanje življenja

Airbeletrina, 11. januar 2017 ― Izpuščanje vedno boli, toda življenja brez izpuščanja preprosto ni. Že kot otroci se moramo začeti učiti izpuščati: igračo, prijateljstva, domačo žival. Tudi materino in očetovo ljubezen, ki je ne moremo imeti samo zase, ampak jo moramo deliti še z drugimi. Čim starejši postaja človek, tem več mora izpuščati. Izpustiti otroke, ki odrastejo in si ustvarijo svoje življenje, je za mnoge starše ena najtežjih stvari. Pride čas upokojitve in izpustiti je treba poklic, ki ga človek morda opravlja z velikim veseljem in vlaga vanj veliko življenjske energije. Za mnoge se takrat podre svet, drugi pa so pripravljeni svojo energijo usmeriti drugam in iti napr
še novic